Jedro

Pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba presojati oba primeroma našteta pogoja - da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena.

V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 449/2018 z dne 23. 10. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahtevek stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) ugodil prošnji za redno brezplačno pravno pomoč za vložitev odgovora na pritožbo upnice z dne 3. 10. 2018 v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah št. ... prosilcu A.A. (1. in 2. točka izreka), za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa določil B.B., odvetnika v ... (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je prosilec dne 22. 10. 2018 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer za vložitev odgovora na pritožbo upnice z dne 3. 10. 2018 v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, št. .... Prošnji je prosilec priložil pritožbo upnice z dne 3. 10. 2018 v prej navedeni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah in poziv, da kot dolžnik v navedeni zadevi v roku 8 dni odgovori na pritožbo. V dopisu je prosilec zapisal, da ga sodišče poziva, naj odgovori na vloženo pritožbo upnice, kar bo storil. Od 1. 10. 2018 je zaposlen pri A., plače še ni prejel, predhodno je prejemal nadomestilo z zavoda. Navedel je še, da je v tej zadevi že imel dodeljeno brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe, s katero je uspel. Organ za BPP je zaključil, da prosilčeva družina izpolnjuje materialni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči in da je zadeva razumna, saj vpliva na prosilčev ekonomsko-socialni položaj, zato je prosilčevi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodil. 2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da po njenem mnenju prosilec do brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na pritožbo ni upravičen. Glede na zakonsko določilo 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) stranka v odgovoru ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, tako da ni zagotovljena tolikšna verjetnost za uspeh, da se bo pritožbeni postopek zanj ugodno končal, kar bi opravičevalo uporabo določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Odgovor na pritožbo ni obvezen, saj stranka v njem ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, katerih ni navajala med postopkom na prvi stopnji, in neposredno vplivati na odločitev pritožbenega sodišča. Iz odločbe ni razvidno, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih prosilec meni, da bi bilo smiselno vložiti odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Sklicuje se tudi na sodbo tukajšnjega sodišča, IV U 226/2011 z dne 22. 12. 2011. Vztraja, da v predmetni pravdni zadevi prosilca ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, posledično pa bi bilo potrebno prošnjo prosilca v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

3. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 4. Stranka z interesom (prosilec A.A.) v odgovoru na tožbo navaja, da je nepravilno zatrjevanje tožnice, da prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na pritožbo. Sklicuje se na 22. člen Ustave RS, ki opredeljuje pravico do enakega varstva pravic, katere del je tudi pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica do izjavljanja (344. člen ZPP, na katerega se sklicuje tudi tožnica). Ne drži, da prosilčev odgovor na pritožbo ni potreben, ker da ne bi mogel vplivati na odločitev pritožbenega sodišča. Navedbe v odgovorih na pritožbo praviloma pripomorejo k razjasnitvi in zakoniti odločitvi v pritožbenem postopku. Kolikor organ za BPP prosilcu ne bi dodelil brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na pritožbo, bi prosilca prikrajšal za pravico do izjave v tistem postopku. Prav s to pravico pa je strankam zagotovljena tudi ustavna pravica do poštenega sojenja, saj lahko stranka, ki vlaga odgovor na pritožbo, opozori na vse relevantne okoliščine, prav tako pa glede teh okoliščin ne ostane v dvomu, da jih prvostopno sodišče ni spregledalo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožba je utemeljena.

6. V predmetni zadevi je sporna ugoditev prošnji prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na pritožbo upnice z dne 3. 10. 2018 v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, št. .... Organ za BPP je ugodil prosilčevi prošnji na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker je ocenil, da je zadeva, v kateri prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, razumna, saj vpliva na prosilčev ekonomsko-socialno položaj. Tožnica se z odločitvijo ne strinja, saj meni, da v predmetni zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, zaradi česar bi bilo potrebno prošnjo prosilca v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

7. Brezplačna pravna pomoč se dodeli, če so izpolnjeni vsi z ZBPP določeni pogoji, med katerimi je tudi t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot določa prvi odstavek tega člena, se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je nato dodatno opredeljeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. V skladu s citirano pravno podlago je treba torej pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojati oba tam primeroma našteta pogoja (da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena).

8. Po presoji sodišča tožnica utemeljeno ugovarja, da so bile pri izdaji izpodbijane odločbe storjene bistvene kršitve določb postopka.

9. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po Zakonu o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

10. Pri tem sodišče dodaja, da obrazložitev odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, ni namenjena le prosilcu. Odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči namreč ni naravnano zgolj na pravico oziroma pravni interes prosilca, ampak je treba pri tem upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen1. Izpodbijana odločba pa, kot smiselno izhaja iz tožbenih navedb, tudi po presoji sodišča ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za BPP sprejel izpodbijano odločitev. Organ za BPP v izpodbijani odločbi glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč zgolj skopo navaja, da „so razlogi za zapis odgovora na pritožbo navedeni zgoraj“ in da „glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je zadeva, v kateri prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, razumna, saj vpliva na prosilčev ekononomsko-socialni položaj“. V zvezi z obstojem pogoja razumnosti zadeve sodišče ugotavlja, da organ ne navede dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki bi izpolnjevale abstraktni zakonski dejanski stan (v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP). Organ pa tudi ne ugotavlja oziroma navaja okoliščin, ki bi izkazovale pomembnost zadeve za prosilčev socialno-ekonomski položaj oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena. Izpodbijana odločba tako ne vsebuje ocene oz. presoje dejstev oziroma dokazov, ki bi kazali na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP.

11. Ker odločba zahtevane vsebine nima, ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti; to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki terja odpravo odločbe. Sodišče se posledično kot preuranjeno tudi ni moglo opredeliti do nadaljnjega tožbenega ugovora, o nepravilni uporabi materialnega prava – 24. člena ZBPP.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (o razumnosti zadeve in pomena zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj), ki morata biti izpolnjena kumulativno, konkretno presoditi na prosilčevem primeru in na tej podlagi ponovno odločiti, v odločbi pa nato navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge za sprejeto odločitev glede na 24. člen ZBPP.

13. Stranka z interesom (A.A.) je zahtevala povračilo sodnih stroškov, vendar pa njena pravica do takega povračila ne izhaja ne iz 25. člena ZUS-1, ki ureja povračilo stroškov v upravnem sporu, ne iz določb ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki s tem zakonom niso urejena. ZUS-1 namreč pravice prizadete stranke do povračila stroškov ne ureja, ZPP pa to pravico veže na uspeh v postopku (prvi odstavek 154. člena). Prizadeta stranka je sodišču predlagala zavrnitev tožbe, kar pomeni, da s svojim predlogom ni uspela, zato je sodišče njeno zahtevo za povračilo stroškov zavrnilo.

1 Tako Upravno sodišče tudi v sodbi I U 1886/2011 z dne 15. 11. 2011.