Jedro

Utemeljen sum se ne dokazuje šele s pravnomočno obsodilno sodbo, kot bi to smiselno izhajalo iz pritožbe, marveč že iz gradiva, ki je na razpolago v konkretnem kazenskem postopku, ki pa ga seveda mora sodišče vestno oceniti: čimbolj zanesljivo bo to gradivo kazalo na sprejemljivo verjetnost, da je storilec storil določeno kaznivo dejanje, toliko bolj se bo tehtnica prevesila na stran utemeljenega suma.

Izrek

Pritožba zagovornice st. mladoletnika J.Č. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom, navedenim v uvodu te odločbe, je senat za mladoletnike Višjega sodišča v L. ugodil predlogu Okrožnega državnega tožilca in proti st. mladoletniku J.Č. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po členu 201/II v zvezi s členom 472/I zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica st. mladoletnika, odvetnica I.V. iz L., s predlogom, naj se napadeni sklep spremeni tako, da se pripor zoper st. mladoletnika odpravi.

Vrhovni državni tožilec F.M. je v odgovoru predlagal, naj se pritožba mladoletnikove zagovornice zavrne kot neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornica nima prav, ko meni, da le "domnevna" kazniva dejanja osumljenega st. mladoletnika ne morejo biti podlaga za odvzem prostosti. Tako po ustavi (člen 20/I) kot po ZKP (člen 201/II) se namreč sme pripor odrediti že, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Utemeljen sum pa se ne dokazuje šele s pravnomočno obsodilno sodbo, kot bi to smiselno izhajalo iz pritožbe, marveč že iz gradiva, ki je na razpolago v konkretnem kazenskem postopku, ki pa ga seveda mora sodišče vestno oceniti: čimbolj zanesljivo bo to gradivo kazalo na sprejemljivo verjetnost, da je storilec storil določeno kaznivo dejanje, toliko bolj se bo tehtnica prevesila na stran utemeljenega suma (dr. Živko Zobec: Komentar ZKP s sodno prakso, II. izdaja, Ljubljana, 1985, stran 335). Pri tem je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da zagovornica niti ne izpodbija, da ne bi bil starejši mladoletnik, kot je to sicer pravilno ugotovljeno v napadenem sklepu, utemeljeno sumljiv, da naj bi storil, ne le kaznivo dejanje nasilništva po členu 299/II KZ dne 18.10.1994, marveč tudi tri kazniva dejanja ropa po členu 213 KZ in sicer v dneh 26.4.1996, 27.4.1996 in 14.8.1996. Tolikšno število kaznivih dejanj z elementi nasilja (tudi kazniva dejanja ropa so taka, čeprav so hkrati naperjena tudi zoper premoženje), ki pomenijo neposredni napad tudi na telesno integriteto, storjenih v relativno kratkem času in tudi glede na konkretne okoliščine, iz katerih naj bi izhajala storilčeva groba nasilnost - nedvomno daje prav napadenemu sklepu, da je bilo treba zaradi varnosti ljudi zoper st. mladoletnika neogibno odrediti pripor.

Takega zaključka napadenega sklepa ne morejo omajati niti nadaljnje navedbe pritožbe: da gre za mladoletnika, pri mladoletnikih pa naj bi praviloma ne posegali po strožjih preventivnih ukrepih, da je starejši mladoletnik obljubil, da ne bo več užival alkohola in da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, da bo v jeseni nadaljeval s šolanjem na ustrezni srednji šoli, da je zaradi pripora v nevarnosti njegova zaposlitev, z zaslužkom pa je doslej prispeval tudi k svojemu preživljanju in bi še prispeval za bodoče šolanje, ki jih potrjujeta tudi starša st. mladoletnika C. in P.Č., ki se hkrati zavezujeta, da bosta poskrbela, da v njunem varstvu ne bo več izvrševal kaznivih dejanj. Zoper navedene trditve zagovornice namreč govori dejstvo, da je st. mladoletnik utemeljeno sumljiv, da je nadaljeval s kaznivimi dejanji tudi še potem, ko je bil zoper njega že uveden pripravljalni postopek zaradi kaznivega dejanja nasilništva po členu 299/II KZ. Zato se pokaže, da je edini način, da se mu prepreči nadaljevanje kaznivih dejanj zoper premoženje z elementi nasilja, da ostane v priporu, saj bo le tako poskrbljeno za varnost ljudi.

Kar pa zadeva zagovorničino trditev, da je st. mladoletnik priprt skupaj s 25-letnim storilcem, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo to v skladu z zakonom (473. člen ZKP) le, če je tako odredil sodnik za mladoletnike, če bi namreč mladoletnikova osamitev predolgo trajala in ob nadaljnjem pogoju, da polnoletni pripornik ne bi škodljivo vplival na mladoletnika. Sicer pa se to vprašanje ne more reševati ob pritožbi zoper odreditev pripora, marveč le po nadzorstveni poti (člen 473/III v zvezi s členi 209-213 ZKP).

Po povedanem zagovorničina pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (člen 402/III v zvezi s členom 451 ZKP).