Jedro

Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona, čeprav je tožnica navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 437/2013 z dne 11. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč (BPP) z dne 28. 10. 2013. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper A. in B. d.d. v zvezi z neupravičenim odklopom dobave električne energije. Ob pozivu toženke je tožnica pojasnila, da je njej in njenim družinskim članom nastala materialna in nematerialna škoda, ker jim je A. po nalogu B. d.d. izključil dobavo elektrike, brez katere so bili od 27. 7. do 1. 10. 2013, ne da bi bili o tem vnaprej obveščeni ali opomnjeni. Toženka je nato na podlagi prejetih pojasnil B. d.d. in A. ocenila, da v njunem ravnanju ni znakov protipravnosti. Omenjena sta ravnala v skladu s 76. členom Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ), tako da je bil zaradi neplačanih računov odklop električne energije izveden v skladu s pogodbenimi določili in navedeno zakonsko ureditvijo. Ker protipravnost kot element odškodninske odgovornosti ni verjetno izkazana, prosilka nima verjetnih možnosti za uspeh v odškodninski zadevi, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da upravni organ ni upošteval zadnjega odstavka 76. člena EZ, po katerem dobava energije ne sme biti ustavljena pod količino, ki je nujno potrebna zaradi okoliščin, navedenih v tej določbi. S tem v zvezi pojasnjuje, da se je zaradi izklopa elektrike njen nekaj dni star sin prehladil, propadlo je tudi 25 kg govejega mesa v skrinji. Zaradi tega je bilo ogroženo zdravje tožnice, kot tudi zdravje njenega komaj rojenega sina. Navedenega toženka ni upoštevala, niti se do omenjenih okoliščin, ki jih je navedla v dopolnitvi vloge 12. 11. 2013, ni opredelila. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni in tožnici BPP odobri, oziroma podrejeno, naj jo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku omenjenega člena se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve zanj ali za njegovo družinsko življenjskega pomena. Po tretjem odstavku se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil plačnik in prejemnik računov po Pogodbi o dobavi električne energije C.C. z dopisom B. d.d., ki ga je prejel 23. 4. 2013, obveščen, da bo v primeru, če v petnajstih dneh ne bo plačal zapadlih obveznosti za dobavljeno električno energijo, brez odpovednega roka odstopil od pogodbe, sistemski operater pa bo v skladu s 76. členom EZ ustavil distribucijo električne energije. Tožnica navedenega ne izpodbija. To pomeni, da je B. d.d. po neuspešno pretečenem roku odpovedal pogodbo o dobavi električne energije, s čimer je nastopila situacija, v kateri uporabnik ni imel več dobavitelja električne energije. Navedeni položaj ureja prvi odstavek 76. člena EZ, po katerem sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja (v tej zadevi A.) uporabniku omrežja, ki nima dobavitelja, ustavi prenos ali distribucijo energije po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti.

Se pa sodišče, enako kot v zadevi I U 19/2014, strinja s tožnico, da je popolna ustavitev dobave energije gospodinjstvu, čeprav so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji, omejena z drugim odstavkom 76. člena EZ. Po tej določbi sistemski operater ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje, …) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo. Vsi stroški, ki zaradi tega nastanejo pri dobavitelju, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.

To pomeni, da toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala omenjene določbe EZ, čeprav je tožnica v dopolnitvi vloge z dne 12. 11. 2013 med ostalimi domnevnimi posledicami odklopa navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).