Jedro

Sodišče prve stopnje je 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa.

Izrek

I. Pritožba drugotožnice zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 se zavrže. II. Pritožba prvotožnika in tretjetožnice zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba zoper dopolnilni sklep Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011 se zavrne in se potrdi dopolnilni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 sklenilo, da se tožba zavrže, z dopolnilnim sklepom I Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011 pa je izrek sklepa I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 dopolnilo z drugim odstavkom tako, da sta prvo in tretjetožeča stranka dolžni v 15 dneh povrniti drugotoženi stranki R.S., 273,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 so iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložili pritožbo tožniki in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zoper dopolnilni sklep I Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011 pa sta iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo prvotožnik in tretjetožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbi zoper oba sklepa sta bili vročeni nasprotnima strankama, pri čemer je prvotoženka nanju odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi zavrne in izpodbijana sklepa potrdi.

4. Pritožba drugotožnice zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 ni dovoljena, pritožba prvotožnika in tretjetožnice zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 pa ni utemeljena. Pritožba zoper dopolnilni sklep Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011 ni utemeljena.

5. Po vpogledu v spis Srg 02264/2005 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je registrsko sodišče ugodilo predlogu subjekta vpisa D. d.o.o. in s sklepom Srg 02264/2005 z dne 12. 04. 2007 v sodni register vpisalo spremembo zastopnika – imenovanje direktorja M.P. in razrešitev začasnega direktorja J.Z.; to odločitev sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče s sklepom IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 potrdilo (priloga B1). Tožniki s predmetno tožbo uveljavljajo ugotovitev ničnosti tega vpisa, in sicer iz vseh razlogov po 1. odstavku 41. člena ZSReg.

Glede pritožbe drugotožnice D. d.o.o., zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila pravna oseba, vpisana v sodni register kot družba z omejeno odgovornostjo. Družbo z omejeno odgovornostjo po 1. odstavku 32. člena ZGD-1 zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik opravlja vsa pravdna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (2. odstavek 32. člena ZGD-1), torej tudi zastopanje družbe pred sodiščem.

7. Po 4. točki 335. člena ZPP mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika. Iz podatkov v spisu izhaja, da je drugotožnica vložila podpisano pritožbo, na kateri pa ni navedb, kdo je podpisnik oziroma ali je podpisnik zakoniti zastopnik te družbe. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da takšna pritožba ni popolna, saj zgolj iz podpisa na pritožbi ni mogoče sklepati, da jo je podpisal zakoniti zastopnik. Še več, iz odgovora na pritožbo celo izhaja, da pritožbe drugotožnica (po zakonitem zastopniku) sploh ni vložila. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev (336. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo drugotožnice kot nepopolno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP).

Glede pritožbe prvotožnika J.Z. in tretjetožnice A.Z. zoper sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011

8. Po 3. odstavku 41. člena ZSReg je treba tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko potečejo 3 leta od vpisa v sodni register.

9. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa (tako tudi VSL sklep I Cpg 1004/2005 z dne 07. 12. 2005).

10. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prvotožnik za razloge ničnosti vpisa spremembe zastopnika družbe D. d.o.o., zagotovo izvedel najkasneje s prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010, to je dne 02. 03. 2011 (tega dne je bil sklep vročen prvotožniku osebno in hkrati po pooblaščencu M.V.), prvotožnik ne uspe izpodbiti. To pomeni, da bi moral tožbo vložiti najkasneje dne 01. 04. 2010, zato je tožba, vložena šele dne 09. 04. 2010, prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 274. člena ZPP).

11. Tretjetožnica pa je sklep Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 prejela dne 02. 03. 2011 po pooblaščencu M.V., dne 16. 03. 2010 pa osebno. Tožbo je vložila dne 12. 04. 2010. Ker se tretjetožnica v pritožbi ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da naj bi za razloge ničnosti izvedela s prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010, hkrati pa niti v tožbi niti v pritožbi ne izključuje, da za razloge ničnosti vpisa ni vedela že pred prejemom tega sklepa (glej 9. točko obrazložitve odločbe), je pritožbeno sodišče tudi v tem primeru pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da je tretjetožnica zamudila subjektivni rok za vložitev tožbe (353. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

12. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je tožba tožnikov zoper drugotoženko tudi sicer neutemeljena iz razloga nesklepčnosti. Zoper drugotoženko namreč že po naravi stvari ni mogoče uveljavljati tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register, pač pa (kot izhaja iz trditev tožnikov) kvečjemu odškodninski zahtevek. Ker pa je zavrženje tožbe v korist tožnikov in bi se z morebitno spremembo odločitve sodišča prve stopnje (zavrnitev tožbenega zahtevka) poslabšal položaj tožnikov (359. člen ZPP), je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe potrdilo.

Glede pritožbe prvotožnika J.Z. in tretjetožnice A.Z. zoper dopolnilni sklep I Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011

13. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je bil predlog za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 21. 03. 2011 podan pravočasno, torej v zakonsko določenem roku 15 dni (1. odstavek 325. člena ZPP), saj je drugotoženka sklep I Pg 251/2010-13 z dne 11. 01. 2011 prejela dne 26. 01. 2011, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa je podala dne 03. 02. 2011. 14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je drugotoženka v odgovoru na tožbo priglasila stroške za postopek v višini 253,50 EUR in poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 EUR, kar je sodišče prve stopnje drugotoženki utemeljeno v celoti priznalo (tar. št. 3100 - koeficient 1,3 – 253,5 EUR; tar. št. 6002 20 % nagrade - 20 EUR).

15. Čeprav je utemeljena pritožbena navedba, da je drugotoženka v odgovoru na tožbo zahtevala povrnitev pravdnih stroškov zgolj od prvotožnika, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je smela predlagati naložitev pravdnih stroškov tudi tretjetožnici še v predlogu za dopolnilni sklep, saj ji do vložitve odgovora na tožbo dopolnitev tožbenega zahtevka s strani tretjetožnice sploh še ni bila vročena. Sodišče prve stopnje je tako povrnitev pravdnih stroškov pravilno naložilo tako prvotožniku kot tretjetožnici, pri čemer pa jih ni moglo naložiti tudi drugotožnici, saj je sodišče pri svojem odločanju vezano na predlog stranke (1. odstavek 2. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo prvotožnika in tretjetožnice zoper dopolnilni sklep I Pg 251/2010-18 z dne 21. 03. 2011 zavrnilo in potrdilo dopolnilni sklep (353. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).