Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 591/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.591.2015 Gospodarski oddelek

razrešitev upravitelja nadomestni sklep podrejena uporaba pravil pravdnega postopka smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Višje sodišče v Ljubljani
14. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.

Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom: (1) stečajno upraviteljico A. A. razrešilo funkcije upravitelja v postopku, (2) za novega upravitelja imenovalo B. B. in (3) ugotovilo, da novi upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register.

2. Zoper sklep se je razrešena upraviteljica pravočasno pritožila zaradi kršitve pravil postopka in materialnega prava ter posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bilo upraviteljici odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. Ministrstvo za pravosodje RS (MP) je namreč sodišču poslalo v vednost odločbo z dne 17. 7. 2015 (PD 222). Iz odločbe je razvidno, da se A. A., upraviteljici v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zaradi pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Kopru v kazenski zadevi opr. št. I K 70188/2010 zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1 v zvezi s 1. odstavkom 38. člena KZ-1 iz razloga po 2. točki prvega odstavka 109. člena ZFPPIPP odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se jo izbriše s seznama upraviteljev, ki ga vodi MP. Prvostopno sodišče je zato po uradni dolžnosti presodilo, da so podani razlogi iz 2. točke prvega odstavka 109. člena ZFPPIPP in je v skladu z prvim odstavkom 119. člena ZFPPIPP upraviteljico razrešilo (prim. 2. točko 118. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnica navaja, da tudi če gre za razrešitev po uradni dolžnosti, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati drugi odstavek 119. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve za razrešitev zahtevo vročiti upravitelju, da se lahko o njej izreče v 15 dneh po prejemu. Tretji odstavek 119. člena ZFPPIPP namreč določa, da se zgoraj navedeno določilo iz drugega odstavka tega člena smiselno uporablja tudi v primeru razrešitve po uradni dolžnosti. Ker prvostopno sodišče ni ravnalo tako, upraviteljica meni, da ji ni bila dana možnost, da se izreče o razlogih za razrešitev, kar pomeni kršitev načela kontradiktornosti. Z neupoštevanjem navedenih določil naj bi prvostopno sodišče kršilo pravila postopka in napačno uporabo materialno pravo.

6. Pritrditi je potrebno pritožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje pred razrešitvijo upraviteljico pozvati, da se o tem izreče v 15 dneh v smislu drugega in tretjega odstavka 119. člena ZFPPIPP. Vendar je treba upoštevati, da se v skladu s 121. členom ZFPPIPP za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, zgolj smiselno uporabljajo pravila postopka, ki ureja pravdni postopek. Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. Procesno pravo je v razmerju do materialnega prava instrumentalne narave. Je sredstvo, s katerim se ščiti in uporablja materialno pravo. Da bi to svojo vlogo procesno pravo lahko učinkovito opravljajo, morajo biti procesna pravila prilagojena naravi materialnega pravnega razmerja, ki je predmet sodnega varstva v posameznem postopku (prim. ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 98 in 99). Prav zaradi prilagoditve specifični naravi insolvenčnega prava je v drugem odstavku 128. člena določeno, da če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Po vložitvi pritožbe je prvostopno sodišče samo ugotovilo, da ni upoštevalo določb drugega in tretjega odstavka 119. člena ZFPPIPP, zato je upraviteljico pozvalo, da v roku 15 dni dopolni pritožbo z vsebinskimi navedbami, ki jih je nameravala podati v primeru poziva po drugem odstavku 119. člena ZFPPIPP. Iz vročilnice, pripete k navedenemu pozivu (PD 225), je razvidno, da je upraviteljica poziv prejela, vendar v danem roku na poziv ni odgovorila. Upraviteljici je bila torej naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, s katerimi napada sklep o razrešitvi, nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno zgolj to, da je bilo upraviteljici odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, ker v smislu 7. točke drugega odstavka 118. člena ZFPPIPP zaradi pravnomočne kazenske obsodbe ni vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije (prim. tretji odstavek 108. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna, relativna kršitev postopka po tretjem odstavku 119. člena ZFPPIPP pa je bila z naknadnim pozivom upraviteljici sanirana in zato ni vplivala na pravilnost odločitve.

7. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia