Jedro

Ker je bil v času podržavljenja kot lastnik upravičena oseba "A" in ne tožnikov pravni prednik "B", je bilo premoženje osebi "A" kot denacionalizacijskemu upravičencu tudi pravilno vrnjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.7.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote P. z dne 24.11.1998, s katero je bilo 34 upravičencem Agrarne skupnosti P. vrnjeno v last in posest večje število nepremičnin, navedenih v 2. točki izreka delne odločbe prvostopnega upravnega organa. Tožena stranka je ugotovila, da pok. tožnikov oče F.D. v času podržavljenja ni bil lastnik zemljiškoknjižnega vložka št. 16 k.o. P. Iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je bila pri navedenem vložku vpisana lastninska pravica v korist J.D. iz P. in ne F.D., tožnikovega očeta. Po zemljiškoknjižnem pravu se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. V tej zadevi je bil kot lastnik v času podržavljanja vpisan J.D., zato je bilo premoženje njemu kot upravičencu navedene agrarne skupnosti tudi pravilno vrnjeno.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. V zvezi s tožbenimi ugovori pa navaja, da tako v času podržavljenja nepremičnine, kot tudi sedaj velja, glede pravice na nepremičninah vpisno načelo, kar pomeni, da se stvarne pravice pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo ima konstitutiven učinek pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Iz zemljiškoknjižnih listin izhaja, da je bil lastnik parcel v vl. št. 16 k.o. P. J.D., pok. J. iz P., ki je umrl 30.11.1950. Po njem sta dedovali hčerki Ž.A., roj. D. in C.Z., roj. D., zato tožnik F.B.D. iz P. ne more biti upravičenec do denacionalizacije parcel vl. št. 16 k.o. P., saj ni pravni naslednik po upravičencu do denacionalizacije J.D., pok. J. iz P. (1. odstavek 15. člena ZDen).

Tožnik vlaga zoper izpodbijano pritožbo. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da kmetija v P. obstaja že več sto let in je njen sestavni del tudi posest v agrarni skupnosti, kateri se v nobenem primeru ne namerava odpovedati. Obstaja namreč listina, v kateri je napisana tudi posest hišne številke ..., ki se je uradno uživala do leta 1948. Ne sprejema sodbe, ki temelji na neurejeni zemljiški knjigi, ki je bila po starem rimskem pravu le tehnični pripomoček. Ker obstajajo v arhivu zemljiške knjige dokumenti, ki dokazujejo dejstva nasprotna sodbi sodišča prve stopnje se je obrnil tudi na zemljiško knjigo s prošnjo naj raziščejo dejstva in pojasnijo nastalo situacijo. V prilogi pošilja vlogo, ki jo je naslovil na zemljiško knjigo. Upa, da se bosta obe ustanovi potrudili in zadevo uredili.

Tožena stranka in državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju v celoti sklicuje.

V tej zadevi je prvostopni upravni organ izdal delno odločbo na podlagi 4. odstavka 9. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) 34 upravičencem Agrarne skupnosti P., med drugim tudi pok. J.D., P.. Po določbah 8. člena ZPVAS se premoženjske pravice vrnejo osebi, kateri so bile odvzete. Iz izpodbijane sodbe, ki ima podlago v podatkih upravnih spisov, historičnem zemljiškoknjižnem izpisku za vl. št. 16 k.o. P. je razvidno, da je bil v času podržavljenja pri tem vložku vpisan kot lastnik nepremičnin J.D. in ne tožnikov pravni prednik F.D. Zato je bilo premoženje pok. J.D. kot denacionalizacijskemu upravičencu tudi pravilno vrnjeno. Prvostopno sodišče pravilno navaja, da tako v času podržavljenja kot v času vračanja velja glede lastninske pravice na nepremičninah vpisno načelo po katerem se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Če je prišlo v zemljiški knjigi do napačnega vpisa, kot to zatrjuje tožnik, pa tega ni mogoče urediti v postopku po ZPVAS, ampak so za to predvideni drugi postopki.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.