Jedro

Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Odredi se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Predlagateljica D.P.G., hči pok. J.P., je pri nepremičninah, navedenih v predlogu, predlagala vknjižbo solastninske pravice na ime očeta na podlagi odločbe sodišča (sodba Okrožnega sodišča v K. z dne 18.2.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr. št. I Cp 671/2005 z dne 6.6.2006 v prilogi A1 in A2). Sodba izvira iz pravdnega postopka, ki je tekel med J.P. in E.P., zaradi ugotovitve skupnega premoženja, iz nje pa izhaja, da je J.P. pridobil solastninsko pravico na nepremičninah, pri katerih je predlagan vpis, na izviren način. Zemljiškoknjižna referentka je s sklepom z dne 17.10.2006 ugodila predlogu in pri parcelah št. 2511, 2512/1-2512/5 vl. št. 1010 k.o. P., last E.P., dovolila vknjižbo solastninske pravice na J.P. do 1/10 in pri stanovanju v izmeri 49,57 m? z oznako 9.E vl. št. 4567/9 k.o. P., last E.P., vknjižbo solastninske pravice v korist J.P. do 498/1000. Na ugovor nasprotne udeleženke je zemljiškoknjižna sodnica z napadenim sklepom ugovoru ugodila in sklep zemljiškoknjižne referentke spremenila tako, da se predlagani vpis ne dovoli. Odločila je še, da se dovoli izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa. Tako odločitev je sprejela, ker je ugotovila, da je J.P., v korist katerega je bila dovoljena vknjižba solastninske pravice, umrl že pred trenutkom začetka tega zemljiškoknjižnega postopka in ga zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Trdi, da je vpis v zemljiško knjigo v korist mrtve osebe v praksi pogost in neproblematičen. Noben predpis tega ne prepoveduje, niti 24. čl. ZZK-1 ni možno razlagati tako, da se nanaša le na živo fizično osebo. Če bi bila takšna razlaga pravilna, ne bi bilo možno vknjižiti v zemljiško knjigo lastninske pravice v korist pokojnih upravičencev za denacionalizacijo, pogosti pa so tudi spori, iz katerih izvira listina za vpis kot v tem primeru, to je glede večjega deleža zapustnika nasproti zakoncem, solastnikom in podobno. Zaradi smrti stranke pravnomočni izvršilni naslov ne izgubi sposobnosti izvršitve z vknjižbo v zemljiški knjigi. Vknjižba v korist mrtve fizične osebe je dovoljena.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča (zemljškoknjižne sodnice), da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vpis solastninske pravice na J.P., ker je ta umrl pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka. J.P. sicer iz tega razloga ne more biti stranka postopka, kar pa ne pomeni, da upravičeni predlagatelj ne more predlagati vknjižbe solastninske pravice na J.P., na podlagi prej omenjene sodbe. V obravnavanem primeru je predlog nedvomno vložila upravičena predlagateljica, saj je D.P.G. ena od dedičev po pok. J.P. (to izhaja iz pravnomočnega sklepa o dedovanju v prilogi C-1), in ima pravni interes, da se tak vpis v zemljiško knjigo opravi. Da dejstvo, ki ga pobijani sklep šteje za odločilno (smrt J.P.) ne more predstavljati ovire za predlagani vpis, izhaja tudi iz enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava (načelo pravnega prednika) in določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam. Prav zaradi tega načela, ki predvideva kontinuiteto vpisov, je po mnenju pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča zgrešeno. ZZK-1 predvideva sicer tudi možnost preskakovanja vpisov, a je ta predvidena izključno zaradi racionalnosti zahteve, da zemljiškoknjižno stanje ustreza dejanskemu, kar pa ne izključuje pravila iz 9. čl. ZZK-1 (čl. 150 ZZK-1). Da je vpis možen tudi na nekoga, ki ni več živ, potrjujejo vknjižbe na podlagi denacionalizacijskih odločb, ki jih omenja pritožba. Kljub taki razlagi, pritožbeno sodišče na pritožbo predlagateljice, ki je sicer utemeljena, ni moglo spremeniti izpodbijanega sklepa tako, da bi dovolilo vpis (4. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1), ker je ugotovilo določena nasprotja v predlogu (med samim predlogom in osnutkom sklepa – obrazcem), ki jih je sicer mogoče odpraviti, a bo postopek v zvezi s tem moralo speljati prvostopenjsko sodišče. Sedaj je zemljiškoknjižno stanje tako, da je pri nepremičninah, vpisnih v vl. št. 1010 k.o. P., vpisana lastninska pravica na J.P. do 1/2, na E.P. pa do 4/10 in do 1/10 (skupaj torej do 5/10), pri stanovanju, vpisanem v podvložku 4567/9 k.o. P. pa na E.P. do 502/1000 in do 498/1000 (skupaj torej do celote). Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da želi predlagateljica s predlaganim vpisom doseči tako lastninsko stanje, da bo pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 1010, vpisan kot lastnik J.P. do 6/10 in pri stanovanju, vpisanem v podvložku 4567/9 k.o. P., tako lastninsko stanje, da bo J.P. vpisan kot lastnik do 498/1000. Zahtevek za vpis v obrazcu pa je oblikovan drugače. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, pobijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje, hkrati pa dovolilo še izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).