Jedro

O problematiki, ki jo v reviziji zatrjuje revidentka, je bilo v dosedanji sodni praksi že večkrat odločeno in o odprtih vprašanjih, ki so predmet revizijskega postopka, obstaja tudi ustaljena sodna praksa.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetnikih vložila revizijo. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka vse revizijske navedbe in predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 10.11.2006, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Domžale z dne 3.2.2006. S tem sklepom je organ prve stopnje odločil, da se ne dovoli razširitev zahtevka za denacionalizacijo, ki ga je tožena stranka vložila 8.11.2005 za nepremičnine, navedene v tem sklepu.

Revidentka uveljavlja razloge za dovolitev revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji revizijskega sodišča revizijski razlogi iz 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od prakse vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, v obravnavanem primeru niso podani. O problematiki, ki jo v reviziji zatrjuje revidentka, je bilo v dosedanji sodni praksi že večkrat odločeno in o odprtih vprašanjih, ki so predmet revizijskega postopka, obstaja tudi ustaljena sodna praksa (npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, izdane samo v letu 2007, in sicer: X Ips 397/2005 z dne 5.9.2007, X Ips 205/2007z dne 20.8.2007. X Ips 215/2006 z dne 6.9.2007, I Up 1383/2004 z dne 24.1. 2007, I Up 1746/2006 z dne 3.10. 007, X Ips 934/2005 z dne 5.9.2007, X Ips 338/2005 z dne 3.10.2007, X Ips 1724/2006 z dne 12.9.2007). Zato revizijsko sodišče meni, da revidentkin pavšalen predlog, po katerem naj bi revizijsko sodišče odločilo tako, da bo mogoče pred upravnimi enotami voditi upravne postopke za denacionalizacijo po enotnih kriterijih, pri čemer bi morale upravne enote upoštevati pri ugotavljanju zaplenjenega premoženja vse elemente, ki omogočajo identifikacijo podržavljenih nepremičnin, pri tem pa so temeljnega pomena predložene odločbe o podržavljenju in navedba vložkov ali pa posameznih parcel v okviru vložka, ki je nedvoumno predmet denacionalizacije, odstopa od dosedanje uveljavljene ustaljene sodne prakse, za njeno spremembo pa tudi ni utemeljenih razlogov.

Revidentka pa tudi pri obrazložitvi pogoja iz 3. točke 83. člena ZUS-1 le pavšalno zatrjuje, da bi imela odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko oziroma tudi navaja, da povzroča nepopravljivo škodo in nove krivice. Ker je po presoji revizijskega sodišča trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, pa tega ni storila.

Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.