Jedro

Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Drugi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujeta prvi dolžnik in drugi dolžnik po pooblaščenki. Prvi dolžnik v pritožbi, naslovljeni kot “Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – Ig 279/2001”, navaja, da je doživel stečaj in osebni bankrot ter da je upnik imel možnost prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku, ki je potekal in bil zaključen pred Okrožnim sodiščem v Celju pod St 112/2003. Drugi dolžnik pa v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prva in tretja točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V pritožbi navaja, da je bil izvršilni postopek na podlagi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B) s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje Ig 01/00279 z dne 11. 4. 2007 ustavljen. Ustavno sodišče RS pa je s sklepom U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007 odločilo, da se do njegove končne odločitve zadrži izvrševanje ZFPPod-B ter da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, ki so bili začeti zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod. V cit. zadevi je bil izvršilni postopek ustavljen pred sprejetjem navedenega sklepa Ustavnega sodišča RS (torej pred zadržanjem ZFPPod-B). Ker je bilo v skladu s sklepom Ustavnega sodišča RS določeno, da roki za pritožbe zoper sklepe o ustavitvi iz drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B ne tečejo, je tako bil zadržan zgolj tek roka za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka. Z odločbo U-I-117/07-19 z dne 21. 6. 2007 pa je Ustavno sodišče RS v šesti točki izreka odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod, kar za ta primer pomeni, da se ustavljeni izvršilni postopek ni nadaljeval sam po sebi, temveč je začel teči samo rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o njegovi ustavitvi. Ker upnik zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka (tudi v podaljšanem pritožbenem roku) ni vložil pritožbe, je ta postal pravnomočen. Pravnomočno ustavljenega postopka v obravnavani zadevi pa ni (več) mogoče nadaljevati, saj tega ni predvidelo niti Ustavno sodišče RS v navedenih sklepu in odločbi. Sodišče prve stopnje je pri sprejetju izpodbijanega sklepa spregledalo to okoliščino in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka ter napačno uporabilo materialno pravo. Drugi dolžnik predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, upniku pa naloži v plačilo njegove pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje do plačila, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila v izvršilnem postopku Ig 98/346 s sklepom z dne 1. 6. 2000 dovoljena izvršba zoper prvotnega dolžnika (družbo), ki je bil na podlagi določb ZFPPod izbrisan iz sodnega registra, da se je na predlog upnika s sklepom Ig 01/279 z dne 6. 7. 2004 izvršilni postopek nadaljeval zoper družbenika izbrisanega prvotnega dolžnika na podlagi 27. člena ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah ter da je bil na podlagi 4. člena ZFPPod-B izvršilni postopek s sklepom Ig 01/00279 z dne 11. 4. 2007 ustavljen. Ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007 ter njegove odločbe U-I-117/07-19 z dne 21. 6. 2007 je sodišče prve stopnje presodilo, da se ustavljeni postopek nadaljuje.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Čeprav je na prvi pogled mogoče razumeti, da so imeli sklepi, ki so jih izdala sodišča na podlagi 4. člena ZFPPod-B pred začetkom učinkovanja sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007, za posledico dokončno ustavitev izvršilnih postopkov, če upniki zoper takšne sklepe niti po sprejetju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-117/07-19 z dne 21. 6. 2007 niso vložili pravočasnih pritožb, temu ni tako. Ustavno sodišče RS je namreč v sklepu Up-310/10 z dne 2. 4. 2010 v deveti točki obrazložitve zavzelo stališče, da so sklepi o ustavitvi izvršbe izdani na podlagi 4. člena ZFPPod-B posebne pravne narave, da je do ustavitve izvršilnih postopkov prišlo neposredno na podlagi zakona in da so zato bili sklepi, ki so jih po uradni dolžnosti izdala sodišča, le deklaratorne narave. Ker je Ustavno sodišče RS s cit. sklepom odločilo, da se do njegove končne odločitve o vloženih zahtevah in pobudah zadrži izvrševanje ZFPPod ter da v tem času ustavitve postopkov iz prvega odstavka 4. člena ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov, pač pa so ti postopki prekinjeni, s cit. odločbo pa je kasneje zakonsko podlago za ustavitev postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (katerih učinkovanje je bilo zadržano) razveljavilo in odločilo, da se med drugim vsi prekinjeni izvršilni postopki, začeti zoper njih pred uveljavitvijo ZFPPod, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod, pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS. Odločbe Ustavnega sodišča RS so namreč obvezne v skladu s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču. Upoštevajoč navedeno so pritožbene navedbe drugega dolžnika, da zaradi pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka, ki je bil izdan na podlagi 4. člena ZFPPod-B, izvršilnega postopka v tej zadevi ni (več) mogoče nadaljevati, neutemeljene in tako pritožbeno uveljavljeni bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter napačna uporaba materialnega prava nista podani.

V zvezi s pritožbo prvega dolžnika pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta neobrazložena, saj prvi dolžnik v njej ne izpodbija pravno pomembnih ugotovitev sodišča prve stopnje za sprejem izpodbijanega sklepa, ki je procesne narave. Z izpodbijanim sklepom je namreč sodišče prve stopnje zgolj (procesno) odločilo o nadaljevanju izvršilnega postopka. Za sprejem izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje so odločilne ugotovitve, da je z navedenim sklepom o ustavitvi izvršilnega postopka, ki je po svoji naravi dejansko pomenil le prekinitev izvršilnega postopka, nastopila ovira pravne narave za njegovo nadaljevanje, ki pa je bila s cit. odločbo Ustavnega sodišča RS odpravljena in so s tem bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe prvega dolžnika se ne nanašajo na ta odločilna dejstva in so zato neupoštevne; pritožba prvega dolžnika pa je neobrazložena. Zato je pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbo prvega dolžnika opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ ter pri tem ugotovilo, da ni podana nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, in da tudi ni prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.

Glede na tako stanje stvari je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V zvezi s pritožbenimi stroški, ki jih je priglasila pooblaščenka drugega dolžnika, je sodišče druge stopnje odločilo, da drugi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).