Jedro

Predlagatelj je predlagal imenovanje posebnega revizorja pod pogoji 2. odstavka 318. člena ZGD-1. Sporen je bil tretji pogoj, to je ali obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov s strani nasprotnega udeleženca do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Predpisani standard verjetnosti, vzrok za domnevo nepoštenosti pri vodenju poslov ali kršitev zakona s strani predlagatelja je torej le obstoj suma, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja delničarjev in oškodovanja nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu predlagatelja in imenovalo za posebnega revizorja revizorsko hišo C. d.o.o.. Naloga posebnega revizorja je, da preveri vodenje poslov nasprotnega udeleženca v zadnjih petih letih, šteto od skupščine nasprotnega udeleženca z dne 9.7.2008, predvsem pa naslednje posle: - poslovanje sklada lastnih delnic družbe L. d.d., nakupi in prodaja lastnih delnic, - poslovanje družbe z družbo G. d.o.o. K. in z njo povezanih oseb, - nakup lastnih delnic v letu 2006 na podlagi leta 2002 sklenjene opcijske pogodbe, - pogodbe in poslovanje s pomembnejšimi posredniki, dobavitelj in kupci, - pogodbe in poslovanje z delničarji družbe in z njimi povezanimi osebami, - sklepanje dolgoročnih in kratkoročnih posojilnih in kreditnih pogodb (zadolževanje družbe), s poudarkom na pogojih zadolževanja in zavarovanj za prejeta posojila in kredite, - poslovanje družbe z vsemi nepremičninami, predvsem upravne zgradbe, - vodenje dezinvestiranja in vodenje investicij, - poslovanje, povezano s prodajo delnic družbe v lasti družbe I. I.d.d., - gotovinsko poslovanje in pregled stroškov, ki niso neposredno povezani s poslovanjem, - pregled vseh poslov sklenjenih z družbama R. d. d.o.o. in Ig. d.o.o., vključno z vsemi posli, plačanimi stroški in dejansko izvedenimi storitvami z notarji in odvetnikom S. R.; določilo je še, da mora posebni revizor o ugotovitvah revizije v roku 30 dni pripraviti pisno poročilo in ga predložiti poslovodstvu nasprotnega udeleženca in sodišču in da mora nasprotni udeleženec v roku 8 dni od izdaje sklepa založiti predujem za kritje stroškov posebne revizije v višini 4.000,00 EUR na račun sodišča. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

V navedeni zadevi je prvostopno sodišče že enkrat odločalo in takrat predlog predlagatelja za postavitev posebnega revizorja zavrnilo. Ta odločitev je bila s strani Višjega sodišča v Ljubljani razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek.

V navedeni zadevi je predlagal predlagatelj imenovanje posebnega revizorja pod pogoji 2. odstavka 318. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep je bil sporen zgolj tretji pogoj, to je ali obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov s strani nasprotnega udeleženca do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Predpisani standard verjetnosti, vzrok za domnevo nepoštenosti pri vodenju poslov ali kršitev zakona s strani predlagatelja je torej le obstoj suma, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja delničarjev in oškodovanja nasprotnega udeleženca.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da tak sum oziroma vzrok za domnevo izhaja že iz predloženih listinskih dokazov obeh strank, kar je prvostopno sodišče tudi ustrezno obrazložilo. Prvostopno sodišče je tako pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 318. člena ZGD-1 in je očitek pritožbe glede zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen.

Podane tudi niso zatrjevane kršitve 10., 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prvostopno sodišče je lahko samo presodilo listinske dokaze in ni bilo potrebno, da razpiše narok. Izpodbijani sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju ter tudi niso v nasprotju z vsebino listin, ki so predložene v spisu. Ker so listine v spisu za odločitev zadostovale za odločitev, dodatnega dokaza z zaslišanjem strank ni bilo potrebno izvesti.

Na posebej navedene razloge v pritožbi pa pritožbeno sodišče še dodaja: Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim sodiščem, da je predlagatelj vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti oziroma hujših kršitev zakona ali statuta, izkazal. Prvostopno sodišče je upoštevalo vse listine, tudi tiste, ki jih je predložil nasprotni udeleženec (npr. strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo, priloga B4). Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča glede posameznih kršitev in njegovimi zaključki. Ne drži očitek v pritožbi, da so zaključki prvostopnega sodišča nedokazani, enostranski in zmotni.

Mnenje Inštituta za gospodarsko pravo, ki ga je izdelal predstojnik dr. M. K. tudi po oceni pritožbenega sodišča v celoti potrjuje trditev predlagatelja, da je prišlo pri poslovanju nasprotnega udeleženca glede poslovanja lastnih delnic do hujših kršitev, saj je nasprotni udeleženec lastne delnice pridobival nezakonito, v nasprotju s takrat veljavnim 240. členom ZGD. Zato so vsi očitki pritožnika v zvezi s tem neutemeljeni. Ne drži, da je utemeljitev prvostopnega sodišča v tem delu poenostavljena, površna, enostranska in izvzeta iz celotnega konteksta. Celotno mnenje potrjuje, da so kršitve pri pridobitvi lastnih delnic obstojale. Zato so vsa ostala razglabljanja pritožnika v zvezi s tem neupoštevna.

Vsekakor obstaja tudi sum glede pravilnega poslovnega sodelovanja z družbo R. D. d.o.o. tudi zato, ker je bil predsednik uprave nasprotnega udeleženca hkrati direktor R. D. d.o.o., tako da je obstajal konflikt interesov. Zadostuje sum, vzrok za domnevo nepravilnega poslovanja in ni treba, da je takšno poslovanja izkazano. Ravno zato je potrebno pritegniti revizorja, da bo opravil pregled poslov.

Enako velja za poslovanje nasprotnega udeleženca s posredniki, ki je tudi sporno in za dejstvo, da predlagatelj dolgoročne posojilne pogodbe z dne 14.2.2008 ni vključil v letno poročilo. Napaka prvostopnega sodišča pri zapisu datuma pogodbe ni odločilna, saj je očitna. Ni tudi izključen sum v zvezi s prodajo nepremičnin in investiranjem v nepotrebna sredstva. Na te očitke dejansko nasprotni udeleženec ni ustrezno odgovoril. Zato je tudi v tem primeru vzrok za domnevo, da je bilo poslovanje lahko nepošteno in nezakonito podan. Nasprotni udeleženec mora upoštevati, da za ugotovljeno dejansko stanje zadostuje zgolj obstoj suma, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja delničarjev in do oškodovanja nasprotnega udeleženca, torej vzrok za domnevo in ni treba, da bi bilo takšno dejansko stanje dejansko izkazano. Predložene listine in trditve predlagatelja potrjujejo vzrok za domnevo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec v svojem odgovoru teh trditev, ki vodijo v obstoj suma, ni uspešno izpodbil. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep še po uradni dolžnosti, vendar bistvenih kršitev ni zasledilo, pravilno pa so bile uporabljene tudi določbe materialnega prava. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep po 2. točki 365. člena ZPP potrdilo.

Pritožnik, to je nasprotni predlagatelj, s pritožbo ni uspel. Zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelj pa stroškov za odgovora na pritožbo ni uveljavljal. Odločitev temelji na 1. odstavku 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.