Jedro

Ker glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera, se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitev materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena ZP-1). Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in postopek za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavi, podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 3. 10. 2018, ki je trajala od 10. 10. 2020 do 10. 10. 2020, storil hujši prekršek, saj mu je bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 28. 8. 2019, ki je postal pravnomočen 29. 10. 2020, zaradi prekrška storjenega 28. 8. 2019 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 5 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenske točke v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pri odločanju o preklicu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, vendar je za preklic odločilna ugotovitev, ali je storilec prekršek storil v času preizkusne dobe. Storilec sicer pravilno izpostavlja, da je plačilni nalog, na podlagi katerega je sodišče sprejelo izpodbijano odločitev, postal pravnomočen po izteku preizkusne dobe, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj je odločilen čas storitve prekrška in ne čas nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, s katerim so storilcu izrečene kazenske točke. Ker iz plačilnega naloga, ki je podlaga za sprejem izpodbijane odločitve, jasno izhaja, da je storilec prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 5 kazenskih točk, storil 28. 8. 2019 tj. v času preizkusne dobe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.

6. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da prekršek, ki ga je storil 28. 8. 2019 ni hujši prekršek, ker je bil storjen izven naselja, v nočnem času, brez dejanskih možnosti za ogrožanje cestnega prometa in drugih udeležencev v prometu in da z njim ni kršil pogojev iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pojem hujšega prekrška je opredelil že zakonodajalec v drugem odstavku 23. člena ZP-1. Sodišče je na zakon vezano in v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more pojem hujšega prekrška razlagati drugače, kot izhaja iz zgoraj povzete definicije. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da glede na okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, dejansko ni šlo za hujši prekršek.

7. Sodišče pri preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška ugotavlja: kdaj je začela teči preizkusna doba, kdaj se je oz. kdaj bi se iztekla, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 3 ali več kazenskih točk in ali je plačilni nalog, odločba ali sodba o prekršku, s katero so mu bile izrečene kazenske točke za prekršek storjen v času preizkusne dobe, pravnomočna. Glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera. Zato se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa, kot zmotno meni storilec. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tako vsebuje vse potrebne sestavine, da je odločitev o preklicu mogoče v celoti preizkusiti in so pritožbeni očitki o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa neutemeljeni.

8. Prav tako so neutemeljeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka o prekršku, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, ker je izpodbijani sklep izdalo brez zaslišanja storilca. V postopku odločanja glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in preklica odložitve gre za postopke v zvezi z izvrševanjem sankcij, ko zaslišanje storilca pred odločanjem sodišča zakon ne predpisuje. Odločitve v predmetnem postopku temeljijo na podatkih, ki izhajajo iz uradnih evidenc, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen. Kontradiktornost postopka se zato zagotavlja v pritožbeni fazi postopka, v kateri ima storilec možnosti dokazovati, da so podatki, ki izhajajo iz uradnih evidenc napačni. Tega storilec v predmetni zadevi ni uspel izkazati.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.