Jedro

Sprejetje pravnih odločitev v predhodnih postopkih samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca. Razumevanje, da je tak objektivni dvom utemeljen že s stališči, na katerih temeljijo predhodne sodne odločitve, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodne oblasti.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v svojem predlogu za prenos krajevne pristojnosti in njegovi dopolnitvi navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru v predmetnem sporu napačno razveljavilo plačilni nalog, ko bi moralo potrditi njegovo izvršljivost in šteti tožbo za umaknjeno. Omenja s predmetnim sporom povezani postopek opr. št. I Pg 74/2023, ki se nanaša na ugotovitev sklenjene prodajne pogodbe in pridobitev lastninske pravice, v zvezi s katerim naj bi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v Mariboru pri izdaji začasne odredbe zmotno uporabili materialno pravo. Tožeča stranka naj bi prejela še tožbo zaradi plačila odškodnine v zvezi z izdajo začasne odredbe, ki se pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vodi pod opr. št. I Pg 101/2024. Zaradi očitanega napačnega materialnopravnega stališča sodišča v zadevi I Pg 74/2023 naj bi bilo omajano zaupanje tožeče stranke v nepristranskost sojenja vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Tožena stranka je na predlog za prenos krajevne pristojnosti odgovorila in predlagala, da ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrne, ter priglasila tudi stroške.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.1

5. Tožeča stranka skuša dvom v objektivno nepristranskost utemeljiti z dejstvom, da pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče več postopkov, v katerih je sama stranka, in sodišču očita določeno napačno materialnopravno stališče v enem od postopkov. Prav tako mu očita napačno postopanje pri odmeri sodne takse.

6. Sprejetje pravnih odločitev v predhodnih postopkih samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca. Razumevanje, da je tak objektivni dvom utemeljen že s stališči, na katerih temeljijo predhodne sodne odločitve, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodne oblasti. Odločitve, s katerimi se ne strinjajo, stranke izpodbijajo z vsebinskimi razlogi v pravnih sredstvih, o katerih odločajo pristojna sodišča. Te z ustavo in zakonom začrtane poti z vložitvijo predloga za delegacijo pristojnosti v novem postopku ni dopustno (preprosto) zaobiti.

7. Tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

8. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek (četrti odstavek 163. člena ZPP). V tem primeru ne gre za sklep, s katerim se postopek konča. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo.

9. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo US RS Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP.