Jedro

Iz določb Ustave Republike Slovenije ter iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izhaja, da uživajo otroci posebno varstvo države. Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče o preživljanju otrok po uradni dolžnosti (1. odst. 78. čl. ZZZDR) in pri višini preživnine ni vezano na tožbeni zahtevek. Tako urejeno varstvo otrok narekuje posebno skrbnost sodišča pri zbiranju dokazov, njihovi oceni in odločanju o preživninskih zahtevkih.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala, da jima toženec plačuje od 1.4.1992 dalje zvišano preživnino in sicer mld. M. poleg sedanje valorizirane preživnine v znesku 6.038,80 SIT še 10.000,00 SIT mesečno in mld. T. poleg sedanje preživnine 5.031,20 SIT še 11.000,00 SIT mesečno. Pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ki določa pravice in dolžnosti staršev do otrok. Poudarja, da živi toženec v ugodnejših premoženjskih razmerah, kot je v času razveze, saj je podjetnik v zasebni firmi in ima avto, motor boljše znamke, stanovanje, v teku pravde pa je postal lastnik še drugega avtomobila Fiata Uno. Ugotovljeno je bilo, da dela toženec le 100 ur na mesec, česar si v naši družbi ne more privoščiti nihče. Končno še navaja, da je zahtevek za zvišanje preživnine minimalen in ne zadošča niti za preživetje tožnikov.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožencu, ki je vložil odgovor na revizijo. V njem izpodbija revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka uveljavljanega revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni obrazložila. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Pritrditi pa je treba reviziji, da je bilo z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi zahtevka tožeče stranke zmotno uporabljeno materialno pravo. Po 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ureja razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze, določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrok sme zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so bili v konkretnem primeru zaradi povečanih potreb otrok (od določitve preživnine je preteklo 10 let) podani pogoji za ponoven preizkus ustreznosti toženčevih preživninskih prispevkov. Mld. M. je star 17 let in obiskuje srednjo šolo, mld. T. pa je stara 13 let in obiskuje osemletko. Zaključek sodišč prve in druge stopnje, da tožencu ni mogoče naložiti višje preživnine, kot je njegov sedanji prispevek v zneskih 6.038,80 SIT in 5.031,20 SIT, je preuranjen. Iz določb Ustave Republike Slovenije ter iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izhaja, da uživajo otroci posebno varstvo države. Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče o preživljanju otrok po uradni dolžnosti (1.odst. 78.čl. ZZZDR) in pri višini preživnine ni vezano na tožbeni zahtevek. Tako urejeno varstvo otrok narekuje posebno skrbnost sodišča pri zbiranju dokazov, njihovi oceni in odločanju o preživninskih zahtevkih. Sodišči prve in druge stopnje sta se zadovoljili z dosedanjimi podatki spisa, ki kažejo na toženčeve neugodne premoženjske razmere. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec soustanovitelj podjetja P., kjer je zaposlen, in je nekaj priloženih potrdil o osebnem dohodku tudi sam podpisal, bi moralo sodišče bolj podrobno ugotoviti način poslovanja in finančno stanje podjetja ter s tem v zvezi toženčeve dohodke. Bolj bo potrebno raziskati tudi toženčeve možnosti za večji zaslužek v okviru sedanjega podjetja ali izven njega. Zaradi toženčevih trditev, da so se njegove premoženjske razmere bistveno poslabšale, ker zaradi invalidnosti ne more več opravljati dela voznika tovornjaka na špediciji, bi bilo treba ugotoviti, kako je prišlo do prenehanja toženčevega prejšnjega delovnega razmerja. Kolikor je do tega prišlo iz razlogov na toženčevi strani, tako da si je toženec sam zmanjšal svoje možnosti za pridobivanje sredstev, zaradi tako spremenjenega premoženjskega stanja ne bi smela biti prikrajšana tožnika, do katerih ima toženec zakonite obveznosti.

Ker je bilo doslej zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče po 2.odst. 395.čl. ZPP razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka o zadevi ponovno odloči. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3.odst. 166.čl. ZPP.