Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov ustrezno upoštevalo tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilno je ovrednotilo tudi priglašeno nagrado za študij spisa. Jasno je, da izvedenca brez študija dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še nista razpolagala, pač nista mogla izdelati dopolnilnega mnenja. Tožnik se zato neupravičeno upira plačilu za to postavko, medtem ko odmeri preostale izvedenine niti obrazloženo ne oporeka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za opravljeno izvedensko delo (pisno dopolnilno mnenje) odmerilo izvedenino v skupnem znesku 507,72 EUR ter sklenilo, da se navedeni znesek izplača iz predujma pravdnih strank, ki morata zato na transakcijski račun sodišča plačati vsaka po 253,86 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga njegovo razveljavitev ter zavrnitev zahtevka izvedencev za plačilo nagrade in stroškov. Iz dopolnilnega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi bil opravljen študij spisa. Nagrada za to delo ni upravičena. Komisija ni odgovorila na nobeno od vprašanj, ki jih je v pripombah k izvedenskemu mnenju zastavil tožnik. Mnenje ne vsebuje nobenega novega dejstva ali dodane vrednosti. Tožnik zato meni, da izvedensko mnenje ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke.

3. Komisija v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima po prvem odstavku 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. Res je, da to pravico pridobi šele, ko opravi svojo nalogo, vendar je presoja o tem, ali je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank.

6. V obravnavanem primeru sta izvedenca izdelala pisno dopolnilno mnenje, v katerem sta odgovorila na tožnikove pripombe k njunemu prvemu mnenju. Tožnik, čeprav ni zadovoljen z rezultatom dokazovanja, jima ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo. Bistveno je, da sta izvedenca izpolnila nalogo, ki jima jo je odredilo sodišče prve stopnje. Drugačne pritožbene trditve so brez podlage, posplošene in neobrazložene. Enako velja za očitek o tem, da izvedensko delo ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke.

7. Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov ustrezno upoštevalo tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilno je ovrednotilo tudi priglašeno nagrado za študij spisa. Jasno je, da izvedenca brez študija dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še nista razpolagala, pač nista mogla izdelati dopolnilnega mnenja. Tožnik se zato neupravičeno upira plačilu za to postavko, medtem ko odmeri preostale izvedenine niti obrazloženo ne oporeka.

8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, saj je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker je tožnik s pritožbo propadel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).