Jedro

Dodana doba se upošteva le pri ugotavljanju izpolnitve minimalnih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine in nima nobenega vpliva na določitev odstotka za odmero pokojninske dajatve od pokojninske osnove. Dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uspešno uveljavljati kot pokojninsko dobo v posebnem ugotovitvenem postopku, saj za to ni nobene zakonske podlage. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji čas študija všteje v pokojninsko dobo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 5. 3. 2014 in št. ... z dne 4. 3. 2013 zavrne; - v drugem odstavku I. točke izreka pa razveljavi ter tožba glede zahtevka na ugotovitev pokojninske dobe v času zaposlitev od 1. 10. 1990 do 31. 12. 2012 s presledki in nezaposlenosti od 1. 10. 1993 do 2. 1. 1994, zavrže. II. Pritožba tožnice se zavrne in v nespremenjenem ter nerazveljavljenem delu (II. točka izreka), potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2014 in št. ... z dne 4. 3. 2013 ter ugotovilo, da se tožnici v pokojninsko dobo šteje čas zaposlitev od 1. 10. 1990 do 30. 9. 1993 na B., od 3. 1. 1994 do 31. 12. 1994 na C., od 1. 5. 1995 do 1. 4. 1997 na D., od 2. 4. 1997 do 31. 12. 2012 na E., ter čas nezaposlenosti od 1. 10. 1993 do 2. 1. 1994 (I. točka izreka). Zahtevek za vštetje časa zaključenega rednega študija v pokojninsko dobo od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990 je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

3. Tožena stranka izpodbija ugoditveni del sodbe zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb zavrne, v delu zahtevka za vštetje obdobja rednih zaposlitev in nezaposlenosti v pokojninsko dobo pa tožba zavrže, oziroma podrejeno tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne.

S stališčem sodišča, da je o zahtevi tožnice glede zavarovanj v času rednih zaposlitev ter brezposelnosti potrebno odločati z ugotovitveno odločbo, se ne strinja. Z izpodbijanim delom sodbe je odločano o dejstvih, ki niso sporna, zato je zagrešena bistvena kršitev iz 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku zaradi napačne uporabe 181. člena istega zakona. Obdobja zavarovanj tožnice so evidentirana v matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic. Sicer pa se po 12. členu ZPIZ-1 pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Postopek o uveljavljanju pravic, taksativno določenih v 4. členu se v skladu s 1. odstavkom 259. člena ZPIZ-1 začne na zahtevo zavarovanca. Pri vtoževani pokojninski dobi ne gre za pravico iz zavarovanja. Vsa obdobja tožničinih zavarovanj so v skladu z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega zavarovanja evidentirana v matični evidenci. Izpis podatkov iz matične evidence je javna listina. Tožnica je navedeni izpis prejela 18. 12. 2012, zato se ta obdobja ne morejo priznavati z odločbo, temveč se v skladu z določbami ZPIZ-1 upoštevajo pri odločanju o pravicah samih. V skladu s 4. odstavkom 194. člena ZPIZ-1, se odločbe izdajajo le v primeru, ko so zavarovalna obdobja sporna ali niso evidentirana v matični evidenci. Opozarja še, da je v 4. alineji drugega odstavka I. točke izreka napačno naveden tožničin delodajalec, to je E., namesto pravilno D..

4. Tožnica se pritožuje zoper zavrnilno II. točko izreka sodbe zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve postopka. Predlaga njeno spremembo tako, da se ji v pokojninsko dobo všteje čas zaključenega rednega študija od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990. Sklicuje se na 8. in 36. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ZPIZ-1 v 36. členu določa minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, 8. člen ZPIZ-1 pa definira, da je pokojninska doba zavarovalna in posebna doba. Dodana doba je čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz navedene definicije jasno izhaja, da dodana doba sodi v sklop posebne dobe in preko nje v sklop pokojninske dobe. Z drugačnim stališčem prvostopenjskega sodišča se ne strinja. Iz nobene določbe ZPIZ-1 ne izhaja, da se študijska doba ne upošteva pri določitvi odstotka za odmero pokojnine. Sklicevanje na sodbo opr. št. VIII Ips 62/2013 ni utemeljeno, saj je bilo v navedeni zadevi odločano o povsem drugem zahtevku. Opozarja še na obrazec tožene stranke, po katerem lahko vlagatelj predlaga ugotovitev zavarovalne in posebne dobe, v okvir katere po mnenju pritožnice sodi tudi čas šolanja.

V pisnem odgovoru hkrati prereka pritožbene navedbe tožene stranke, poudarja, da računalniški izpis iz matične evidence ni listina, zoper katero bi bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, da je zahtevek za izdajo ugotovitvene odločbe še kako upravičen, in predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke.

5. Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožnice pa ni utemeljena.

6. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 in 45/2008 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v delu izpodbijane sodbe dejansko prišlo do kršitve procesnega prava ter delno zmotne uporabe materialnega prava, in sicer iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

K pritožbi tožene stranke

7. V sodno socialnih sporih se v skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZDSS‑1) uporablja ZPP, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Ker ZDSS-1 razen dodatne opredelitve vsebine tožbe v 73. členu, nima določil o vrsti tožb, je za ugotovitvene tožbe potrebno uporabiti ZPP. Po 1. odstavku 181. člena ZPP lahko tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se lahko skladu z 2. odstavkom 181. člena ZPP vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

8. Za ugotovitveno tožbo v delu, ki se nanaša na pokojninsko dobo iz naslova zaposlitev od 1. 10. 1990 do 31. 12. 2012 s presledki in brezposelnost od 1. 10. 1993 do 2. 1. 1994 ni izkazane pravne koristi oz. pravnega interesa v smislu 2. odstavka 181. člena ZPP, kot pravilno opozarja tožena stranka. Zavarovalna doba na temelju delovnega razmerja in uživanja nadomestila v času brezposelnosti, je v skladu z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000; v nadaljevanju: ZMEPIZ), v obravnavani zadevi brez slehernega dvoma že vodena in evidentirana v matični evidenci. To nenazadnje izhaja iz „Izpisa podatkov o pokojninski dobi zavarovanca“ z dne 18. 12. 2012. Ker gre za izpis iz uradne evidence, ima ta naravo javne listine. Zaradi evidentiranosti obstoja zavarovalne in s tem pokojninske dobe med tožničino zaposlitvijo oz. opravljanjem sodniške funkcije ter zavarovanjem v času uživanja nadomestila za brezposelnost v matični evidenci, zagotovo ni pogojev za vodenje upravnega postopka o tem dejstvu. Torej za ugotavljanje že obstoječe pokojninske dobe v predsodnem upravnem postopku, ni niti pravnega interesa za ugotovitveno tožbo s takšnim tožbenim zahtevkom.

9. Po naravi stvari je pokojninska doba dejstvo, oz. eden od pogojev za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Priznanje tega pravnega dejstva v upravnem postopku pri toženi stranki je glede na 4. odstavek 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/1999; v nadaljevanju ZPIZ-1) dejansko mogoče uveljavljati le, če v matični evidenci ni evidentirano ali je sporno. Sicer pa se v skladu z 203. členom ZPIZ-1(1) v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pokojninska doba in druga pravno relevantna dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo po podatkih iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic.

10. Ob predhodno navedenem materialnopravnem izhodišču je potrebno utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi. Drugi odstavek I. točke izreka izpodbijane ugotovitvene sodbe je potrebno na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP razveljaviti ter tožbo v tem obsegu zaradi pomanjkanja pravne koristi iz 181. člena ZPP za njeno vložitev, ob uporabi 274. člena ZPP, zavreči. 11. Predhodno zavrženi del tožbe ima za posledico, da sta s prvim odstavkom I. točke izreka prvostopenjske sodbe neutemeljeno odpravljeni zavrnilni upravni odločbi tožene stranke. Na temelju 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP je zato potrebno ta del sodbe spremeniti in tožbeni zahtevek na odpravo toženčevih odločb v skladu s 1. odstavkom 81. člena ZDSS-1, kot neutemeljen zavrniti. Z njima je zakonito zavrnjena zahteva na ugotovitev pokojninske dobe za čas študija iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

K pritožbi tožnice

12. Zaradi pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb iz predsodnega postopka, je z II. točko izreka prvostopenjske sodbe zakonito zavrnjen tožbeni zahtevek na vštetje časa zaključenega rednega študija od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990 v pokojninsko dobo. Za pozitivno odločitev o tem delu tožbenega zahtevka ni nobene zakonske podlage. Zmotno in zato nesprejemljivo je pritožničino materialnopravno naziranje, da je dodana doba ena od možnih sestavin pokojninske dobe, oziroma da gre pri dodani dobi za pokojninsko dobo iz naslova posebne dobe.

13. Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo(2). Kaj takega ne izhaja iz nobene določbe ZPIZ-1, na katere se sklicuje pritožnica. Ker dodana doba ni isto, kot pokojninska doba, je ni mogoče uspešno uveljavljati v posebnem ugotovitvenem postopku. Takšna zahteva je bila v obravnavanem predsodnem postopku zakonito zavrnjena. To je tudi razlog, da je pritožbeno sodišče spremenilo prvi odstavek 1. točke izreka izpodbijane sodbe in tožbeni zahtevek v tem delu, zavrnilo.

14. Iz opredelitve pomena izrazov v 8. členu ZPIZ-1, povsem določno in jasno izhaja, da je dodana doba čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva le pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V skladu s 193. členom ZPIZ-1 se namreč lahko le za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe, upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo(3). Analiza definicije dodane dobe v povezavi z 193. členom ZPIZ-1 brez slehernega dvoma kaže, da se dodana doba upošteva le pri ugotavljanju izpolnitve minimalnih pogojev za priznanje pravice. Ta doba nima nobenega vpliva na določitev odstotka(4) (%) za odmero pokojninske dajatve od pokojninske osnove. Dodane dobe glede na njeno pravno naravo torej ni mogoče uspešno uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, saj za to ni nobene zakonske podlage.

15. Zavarovanci so lahko dodano dobo uveljavljali le v postopku uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v obsegu ter na način, torej postopno kot je bilo urejeno v prehodni določbi 405. člena ZPIZ-1. V prehodnem obdobju od leta 2000 do 2012 je bilo mogoče pri ugotavljanju minimalnih pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine mogoče upoštevati različno število mesecev za obdobja izven zavarovanja. Sicer pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, dodane dobe več ne pozna, oz. je ne ureja.

16. Dodane dobe nadalje ni mogoče enačiti s posebno dobo, ki poleg zavarovalne dobe dejansko predstavlja pokojninsko dobo, po kateri se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in določajo odstotki za odmero pokojninske dajatve. Glede na definicijo iz 8. člena ZPIZ-1 je posebna doba obdobje, ki se v skladu z zakonom šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov. Vendar gre za dobo, ki se po starih predpisih(5) še vedno všteva v pokojninsko dobo. V pokojninsko dobo se je kot posebna doba priznaval npr. čas ilegalnega revolucionarnega dela doma ali v tujini pred 6. 4. 1941; obdobja prebita v Jugoslaviji pred 6. 4. 1941 v stavki ali izprtju; prebita do 15. 5. 1945 v partizanskih odredih Jugoslavije, v zaporih, v taboriščih, v internaciji, v bivši španski republikanski armadi itd.. Posebno dobo je mogoče po posebnem zakonu(6) priznavati še osebam, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljale naloge in dolžnosti pri obrambi RS. Dodana doba torej pojmovno niti vsebinsko ni enaka posebni dobi, kot si zmotno razlaga pritožnica. To pa pomeni, da ni nobene zakonske podlage za priznanje posebne dobe iz naslova dodiplomskega študija.

17. Ostala pritožbena izvajanja, od sklicevanja na pravno povsem irelevantne določbe ZPIZ-1, na vsebino tipskega obrazca, poimenovanega „Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe“ in nekatera druga, za pritožbeno rešitev predmetne zadeve pravno niso odločilna. Pritožbenemu sodišču se zato do njih posebej ni potrebno niti opredeljevati.

18. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi izpodbijani zavrnilni del ( II. točko izreka) sodbe sodišča prve stopnje.

(1) Enako tudi po 140. členu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2)

(2) Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v sodbi opr. št. Psp 481/2015 z dne 14. 1. 2016 in nadaljnjih.

(3) Bodisi z dokupom v skladu z 198. členom ZPIZ-1, zavarovanjem zaradi študija ob delu itd. (4) Kot je to urejeno v 50. členu ZPIZ-1. (5) Npr. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (Ur. l. SFRJ, št. 51/1964; TZPZ)

(6) Zakon o vojnih veteranih (Ur. l. RS, št. 63/1995 s poznejšimi spremembami; ZVV)