7.3.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A.B. iz K., ki ga zastopata dr. P.Č. in R.Č., odvetnika v G. na seji dne 7. marca 1996

s k l e n i l o:

Postopek odločanja o ustavni pritožbi A.B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 988/94 z dne 22.7.1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, št. Ks 136/94 z dne 8.7.1994, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1145/94 z dne 14.9.1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, št. Ks 166/94 z dne 7.9.1994 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1189/94 z dne 23.9.1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, št. K 58/94 z dne 19.9.1994 se ustavi.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je 29.7.1994 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa prvi navedeni izpodbijani odločitvi, dne 20.9.1994 in dne 5.10.1994 pa še zoper drugi in tretji v izreku navedeni odločitvi, s katerimi sta sodišči odločali o podaljšanju pripora zoper pritožnika zaradi razloga po 3. točki drugega odstavka 191. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90; v nadaljnjem besedilu: ZKP 77). Pritožnik meni, da je sodišče z odreditvijo pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti kršilo določbo prvega odstavka 20. člena Ustave ter Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, MP, št. 7/94; v nadaljnjem besedilu: EKČP), ki naj bi v točki c 5. člena prav tako navajala le dva zakonita razloga za odvzem prostosti in sicer zato, da bi osebo ob utemeljenem sumu privedli pred sodno oblast, in kadar je to utemeljeno nujno, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju.

2.Po mnenju pritožnika bi bil po določbah ZKP 77 priporni razlog ponovitvene nevarnosti podan le, če bi bila nevarnost za ponovitev kaznivega dejanja, ki je bilo predmet tekočega kazenskega postopka, to je kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, medtem ko naj bi sodišče iz predkaznovanosti za druga dejanja, dejstva, da pritožnik ni nikjer zaposlen in da ima sorazmerno visok standard, sklepalo na to, da naj bi se pritožnik z izvrševanjem kaznivih dejanj preživljal. Pritožnik tudi meni, da odreditev pripora v njegovem primeru ni neogibno potrebna, saj bi tako ali tako moral nastopiti prestajanje zaporne kazni. Predlagal je, da Ustavno sodišče odpravi izpodbijane posamične akte in samo odloči o njegovi pravici tako, da pripor odpravi.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ustavno pritožbo v obravnavo na seji senata dne 15.6.1995. Ker je kazenski postopek, v katerem je bil odrejen pripor zoper pritožnika, po podatkih Okrožnega sodišča v Novem mestu že pravnomočno končan in je pritožnik na prestajanju kazni zapora, ga je Ustavno sodišče pozvalo k izjavi o tem, ali ima še interes, da Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavni pritožbi. Pritožnik je z dopisom z dne 20.2.1996 sporočil, da njegova ustavna pritožba ni več aktualna in da nima več interesa za odločitev o ustavni pritožbi. Pravni interes je predpostavka vsakega pravnega postopka, zato je Ustavno sodišče postopek odločanja o ustavni pritožbi ustavilo.

4.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek