Jedro

Odločanje o prekinitvi postopka je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanima sklepoma sklenila, da se prekine postopek odločanja o zahtevi pravne osebe A.A. d.d., ter pravne osebe B. d.o.o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v premoženju gospodarske družbe C. d.d., izdajateljice splošno informativnega tiskanega dnevnika C., do rešitve predhodnega vprašanja o ugotovitvi ničnosti prodajne pogodbe v zadevi opr. št. V Pg 3452/2008, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Zoper sklepa sta tožnici vložili tožbo, ker menita, da izpodbijana sklepa nista pravilna in predstavljata le eno od ovir, da toženi stranki ne bi bilo potrebno izdati soglasja. Pri tem se sklicujeta na določbo 58. člena Zakona o medijih (ZMed). V tožbi navajata pravne in dejanske razloge, zaradi katerih menita, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Sodišče tožbenih navedb v svojem sklepu ne povzema, ker je tožbo zavrglo iz razlogov, razvidnih iz njegove obrazložitve.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih sklepih ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor je dopusten le v primerih, ko izpodbijani posamični konkretni akti ustrezajo definiciji upravnega akta (2. člen ZUS-1), če je z njimi poseženo v pravni položaj tožnika – torej tedaj, kadar vsebujejo odločitev o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Če pa z aktom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, tega akta ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Tako se v upravnem sporu lahko izpodbija tiste akte, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Določba 2. odstavka 5. člena ZUS-1 torej pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko (meritorno) odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za sklepe, pa so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo v taksativno določenih primerih.

V tej zadevi je tožena stranka odločila o prekinitvi postopka. Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato po presoji sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.

Sodišče je zato tožbo tožnic ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Tožnici sami trpita svoje stroške postopka na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.