Jedro

Ker je bil predlog za izvršbo vložen na obrazcu po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, je upnik na podlagi označbe, da zahteva vračilo odvetniških stroškov, upravičen do stroškov za sestavo predloga za izvršbo skladno z veljavno Odvetniško tarifo.

Stroškov izvensodnega opomina namreč ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo, saj bi lahko upnik izvršilni predlog proti dolžniku vložil tudi brez predhodnega opomina. Le-ta namreč ni predpostavka za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednjega lahko upnik vloži že, če je terjatev iz verodostojne listine zapadla, pa je dolžnik kljub temu ni poravnal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremeni tako, da se stroški upnika znižajo na 118,67 EUR.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, je pa dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 122,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo (prvi odstavek), dovolilo je predlagano izvršbo (drugi odstavek), stroške upnika odmerilo na 147,20 EUR (tretji odstavek), za izvršitelja določilo izvršitelja A. A. (četrti odstavek) in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Brežicah (peti odstavek).

2. Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo proti odločitvi o stroških v tretjem odstavku izreka sklepa o izvršbi, kolikor je sodišče prve stopnje upniku priznalo stroške v znesku nad 118,67 EUR. Navaja, da je upnik v izvršilnem predlogu med drugim priglasil kot svoje stroške tudi »druge stroške« in jih poimenoval »poštni stroški, poizvedbe in opominjanje«, vse v skupnem znesku 40,00 EUR, pri čemer je sodišče upniku delno priznalo navedene stroške v znesku 28,53 EUR. To pa ni pravilno. Upniku bi lahko priznalo opisane stroške v višini 28,53 EUR le pod pogojem, da bi jih upnik nedvoumno opravičil in utemeljil s predložitvijo ustreznih dokazil, ki bi izkazovala opravo priglašene storitve in nenazadnje tudi potrebnost teh stroškov. Toda takega dokazila upnik sploh ni predložil, pač pa je svoje stroške zgolj pavšalno priglasil v predlogu za izvršbo. Zato sodišče upniku navedenih stroškov zanesljivo ne bi smelo priznati. Pravilno mu je priznalo stroške za predlog za izvršbo v višini 100 točk po 1. točki 27. člena Odvetniške tarife in pripadajoči 2 točki za 2% materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, to je skupaj 102 točki, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 61,20 EUR. Temu znesku pripadajoči 22% DDV, znaša 13,47 EUR oziroma skupaj sešteto 74,67 EUR. Upnik je upravičen tudi do povrnitve sodne takse za elektronsko vložen predlog za izvršbo v znesku 44,00 EUR po tar. št. 4041 ZST-1. Sodišče bi tako smelo upniku odmeriti stroške le v višini 118,67 EUR in v nobenem primeru ne v znesku 147,20 EUR. Tako je upniku neutemeljeno priznalo dodatno še 28,53 EUR izvršilnih stroškov. Za slednji znesek upnik v svojem predlogu ni nikjer navedel, za kakšne poštne stroške, poizvedbe in opominjanje sploh gre, kar pomeni, da mu jih je sodišče neutemeljeno odmerilo v že omenjenem znesku. V izpodbijanem delu sklepa je tako sodišče tako v pravnem kot v dejanskem pogledu zadevo rešilo napačno in nezakonito. Izključna krivda za priznanje neutemeljenih stroškov je na strani upnika, ki je poštne stroške, poizvedbe in opominjanje v znesku 28,53 EUR sploh priglasil, kajti če jih ne bi priglasil, jih tudi sodišče ne bi priznalo. Dolžnik priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam, dodatno pojasnjuje svojo zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Po določilu petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v tej zadevi upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave glavnice v znesku 124,34 EUR s pripadki, s prodajo premičnin, z rubežem in prenosom plače ter z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. V izvršilnem predlogu je zahteval tudi povrnitev izvršilnih stroškov, in sicer odvetniške stroške, DDV, sodno takso in druge stroške v skupni višini 40,00 EUR. Le-ti naj bi zajemali poštne stroške, poizvedbe in opominjanje. Ker je bil predlog za izvršbo vložen na obrazcu po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka,1je upnik na podlagi označbe, da zahteva vračilo odvetniških stroškov, upravičen do stroškov za sestavo predloga za izvršbo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT),2in sicer 100 točk oziroma 60,00 EUR (ob vrednosti točke 0,60 EUR) stroškov odvetniške nagrade za sestavo predloga (1. točka tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT), 2 točki oziroma 1,20 EUR (pavšalni znesek 2% vrednosti nagrade) za materialne stroške (11. člen OT) in 22% DDV (12. člen OT), kar znaša 74,67 EUR. Poleg tega upniku pripadajo priglašeni stroški sodne takse za postopek o izvršilnem predlogu, skladno s tar. št. 4041 v zvezi s tar. št. 4011 Tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 44,00 EUR. Seštevek navedenih odvetniških stroškov in sodne takse tako znaša 118,67 EUR.

7. Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje upniku napačno priznalo izvršilne stroške nad zneskom 118,67 EUR, oziroma še dodatnih 28,53 EUR do prisojenega zneska 147,20 EUR. Nobeni od dodatno priglašenih drugih stroškov v skupni višini 40,00 EUR, ki so tudi navedeni v izvršilnem predlogu, namreč upniku ne gredo. Tako je neutemeljena zahteva za povrnitev poštnih stroškov, saj je bil predlog za izvršbo vložen po elektronski poti in posledično poštni stroški upniku niso nastali. Dalje glede stroškov poizvedb iz izvršilnega predloga niti ni razvidno, za katere konkretne poizvedbe naj bi šlo, v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, pa teh ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, v smislu citiranega petega odstavka 38. člena ZIZ. Upnik namreč v okviru predlagane premičninske izvršbe ni navedel nobenih konkretnih dolžnikovih premičnin, poizvedbe o dolžnikovi zaposlitvi, organizaciji za plačilni promet in številki računa pa sodišče, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opravi že po uradni dolžnosti, z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence. Upnik zato teh podatkov v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti3 in jih v konkretnem primeru tudi ni. Poleg tega upnik v odgovoru na pritožbo stroškov poizvedb niti ne navaja več, temveč trdi, da so mu (poleg ostalih) nastali tudi stroški za pregled listin, na katerih temelji njegov zahtevek, v višini 50 točk. Te stroškovne postavke pa v samem predlogu za izvršbo ni priglasil. Nazadnje upnik ni upravičen niti do v izvršilnem predlogu zahtevanih stroškov opominjanja. Stroškov izvensodnega opomina namreč ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo, saj bi lahko upnik izvršilni predlog proti dolžniku vložil tudi brez predhodnega opomina. Le-ta namreč ni predpostavka za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednjega lahko upnik vloži že, če je terjatev iz verodostojne listine zapadla, pa je dolžnik kljub temu ni poravnal.4

8. Po povedanem je pritožba utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se stroški upnika znižajo na 118,67 EUR.

9. Dolžnik je s pritožbo v celoti uspel, zato mu je upnik dolžan povrniti njegove potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ; šesti odstavek 38. člena ZIZ), in sicer skladno z OT 200 točk oziroma 120,00 EUR za sestavo pritožbe (6. tč. tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT) in 4 točke oziroma 2,40 EUR za materialne stroške (pavšalni znesek 2% vrednosti nagrade OT), skupaj 122,40 EUR. Ta znesek mora upnik dolžniku plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Upnik pa glede na neuspeh v pritožbenem postopku krije svoje stroške pritožbenega postopka sam (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Ur. l. RS, št. 104/11 in nasl. 2 Prim. tudi VSL sklepa I Ip 1718/2010 in III Ip 311/2013. 3 Četrti odstavek 41. člena ZIZ. 4 Prim. 23. člen ZIZ.