Jedro

Dejansko stanje v zadevi je bilo nepopolno ugotovljeno, saj iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhajajo vse relevantne okoliščine, ki bi jih organ v zapisniku moral ugotoviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica št. 02112-608/2009-2 z dne 2. 10. 2009 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 56/29 s sosednjimi parcelami 56/4 in 56/15 k.o. ... in da ima urejena meja parcel 56/29 in 56/4 k.o. ... skupno urejeno mejno točko št. 1128 s parcelo 671/1 k.o. ... in da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu ter so v prikazu urejene meje označene poudarjeno. V svoji obrazložitvi navaja, da je A.A., sedaj stranka z interesom, po pooblaščencu geodetskega podjetja B. d.o.o., dne 29. 9. 2009 vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 56/29 s sosednjimi parcelami 56/4 in 56/15 k.o. ... in sosednje parcele 671/1 k.o. ... K zahtevi je bil priložen tudi elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 56/07, v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07, v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o. iz Slovenske Bistrice, ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev, elaborat pa je potrdil odgovorni geodet C.C., univ. dipl. ing. geod.. V nadaljevanju navaja stranke, ki so v postopku sodelovale. Po preizkusu zahteve, v skladu s 35. členom ZEN, organ zahteve ni zavrnil oziroma zavrgel. Na mejni obravnavi dne 10. 3. 2008 so stranke podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen tožnika, ki je na mejni obravnavi ustno soglašal s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal in tudi ni podpisal izjave o prenešeni meji. Ker tožnik ni podpisal izjave oziroma soglašal s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal, se, skladno s 5. odstavkom 31. člena ZEN, šteje, da je soglašal s potekom predlagane meje. Organ ugotavlja, da je tožnik v letu 1995 sodeloval v postopku ureditve meje IDPOS 5017/95 in tedaj podpisal zapisnik ureditve meje med parcelami 56/29 in 56/4 k.o. ... Tudi iz zapisnika ureditve meje z dne 10. 3. 2008 je razvidno, da je bil tožnik kot lastnik parcele 56/4 opozorjen na določilo 5. odstavka 31. člena ZEN. Organ po navedenem ugotavlja, da podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje in bo zato urejena meja po dokončnosti te odločbe evidentirana v zemljiškem katastru.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 3532-268/2009/4 z dne 30. 3. 2010 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa zavrnilo. Drugostopenjski organ se z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega organa strinja. Ugotavlja, da je bila mejna obravnava vodena v skladu z zakonom in da lastniki na zapisnik o vodenju mejne obravnave niso imeli pripomb; iz tega zapisnika pa je med drugim razvidno, da je bil po zaključeni mejni obravnavi, ob soglasju lastnikov, opravljen tudi postopek označevanja meje v naravi tako, da je v točki a ostal obstoječi katastrski mejnik, v točki b pa je nov plastično kovinski mejnik. Navedeno sicer ni predmet odločanja v predmetnem upravnem postopku, vendar pa kaže na to, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev prvostopenjskega organa. Navaja, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisano, da je na mejni obravnavi ustno soglašal s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal in tudi ni podpisal izjave o preneseni meji. Z navedbo glede ustnega soglašanja se ne more strinjati, saj je kontradiktorna in nerazumljiva, saj, če bi dejansko ustno soglašal s predlagano mejo, potem bi tudi podpisal izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Navaja tudi, da tudi drugi del dikcije ni resničen, saj ne drži dejstvo, da svoje meje ni pokazal, saj je razložil postopek oziroma pokazal, kje bi morala biti meja po kupoprodajni pogodbi iz leta 1981 in kje je po stanju po podpisanem zapisniku iz leta 1995. Sedaj, devet let kasneje, zopet želijo prestaviti mejo in ga oškodovati, kot so ga že leta 1995, zato ne more dati soglasja k tej izjavi. Nato pojasnjuje dejansko stanje in v zvezi s tem navaja, da je bilo prvotno dejansko stanje po kupoprodajni pogodbi iz leta 1981 do podpisa zapisnika iz leta 1995, po podpisu tega zapisnika pa se je stanje spremenilo v njegovo škodo in je takšno dejansko stanje še do danes, saj zavrača stanje po zapisniku iz leta 2008. V zvezi z zaključkom izpodbijane odločbe, da na mejni obravnavi ni pokazal svoje meje in da je zato, zaradi nepodpisa izjave oziroma zaradi dejstva, da ni pokazal svoje meje, soglašal s potekom predlagane meje, kot tudi, da je bil zapisnik lastnikom prebran in nanj niso imeli pripomb, navaja, da se s takšnimi dikcijami ne strinja, saj v zapisniku ni zapisano, da je na mejni obravnavi pokazal svojo mejo. Tudi dikcija, da je bil lastnikom zapisnik prebran in nanj niso imeli pripomb, ni logična, glede na to, da je na zapisnik imel pripombe, saj, nenazadnje, zapisnika ni podpisal, ker je geodet kljub njegovemu nasprotovanju zakoličil mejnik na njegovo predlagano mejo in ne na s strani tožnika pokazano mejo. Geodetsko podjetje pa lahko na zahtevo lastnika parcele označi mejo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi le v primeru, če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo. Glede na navedeno tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, da naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom, D.D. in A.A., na tožbo nista odgovorili.

Tožba je utemeljena.

Tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega (geodetskega) organa, s katero je le-ta odločil o ureditvi mej v katastrski občini ..., med drugim o ureditvi meje oziroma dela meje parcele 56/29 (v lasti A.A.), s sosednjimi parcelami 56/4 (v lasti tožnika) in 56/15 (v solasti A.A. in D.D.). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ, v skladu z določilom 35. člena ZEN, preizkusil zahtevo za ureditev mej in je nato, ker ni našel razloga za njeno zavrženje ali zavrnitev, dne 10. 3. 2008 izvedel mejno obravnavo, o čemer je bil voden zapisnik. Iz zapisnika mejne obravnave pa je razvidno, da so bili na njej navzoči lastniki parcel, da je bil tožnik opozorjen, da mora, v kolikor se s predlagano mejo ne strinja, pokazati svojo mejo, drugače se šteje, da se z mejo strinja; da se je tožnik strinjal z mejno obravnavo in mejo, predlagano po starih arhivskih podatkih; ne pa tudi z mejo, določeno v predhodnih izmerah - IDPOS 3060 in 5017 in da tožnik zaradi tega ni želel podpisati zapisnika.

Prvostopenjski organ je torej svojo odločitev oprl na zapisnik mejne obravnave. Postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel ureja ZEN. Na njegovi podlagi je bil izdan Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, ki način vodenja zapisnika mejne obravnave ureja v 4. členu; pri čemer so obvezne sestavine zapisnika določene v 5. odstavku tega člena.

Zapisnik mejne obravnave je bil torej podlaga za odločitev prvostopenjskega organa. Vendar pa ta zapisnik po mnenju sodišča ne vsebuje vseh relevantnih okoliščin, ki bi jih organ v zapisniku moral ugotoviti. V zapisniku mejne obravnave kot dokazu o poteku in vsebini postopka ter danih izjav bi namreč morala biti ugotovljena vsa tista dejstva, ki so pomembna za odločitev. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča ta odločilna dejstva iz zapisnika mejne obravnave z dne 10. 3. 2008 niso razvidna oziroma so zelo pomanjkljiva in tudi dvoumna. V tej smeri bo moral prvostopenjski organ dopolniti dejansko stanje in nato ob pravilni uporabi materialnega prava, to je tistih določil ZEN, ki urejajo urejanje in evidentiranje meje, ugotoviti tudi tožnikovo mejo in šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku, ob upoštevanju določil ZEN, narediti zaključek o tem, kako oziroma na kakšen način se v konkretnem primeru uredi evidentiranje meje v zvezi z zahtevkom stranke z interesom.

Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.