Jedro

Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Navaja, da se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, predlaga pa razveljavitev sklepa. V pritožbi pojasnjuje, da in zakaj je cenilni in rubežni zapisnik predložila šele po zaključku naroka za glavno obravnavo. V preostalem delu pritožbe pa se ukvarja z utemeljenostjo tožbenega zahtevka ter sklepčnostjo tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče stranki na njen predlog (za vrnitev v prejšnje stanje) dovoli, da pravno dejanje opravi pozneje, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, kadar je stranka rok ali narok zamudila iz upravičenega vzroka.

5. Tožnica svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje vlaga v zvezi z vprašanjem predložitve dokaza. Iz predloga ne izhaja, da bi tožnica zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Stranka namreč dokaze lahko pod zakonskimi pogoji (ki niso strožji od pogojev za vrnitev v prejšnje stanje) predloži tudi po prvem naroku za glavno obravnavo in celo v pritožbi. V postopku pred sodiščem prve stopnje čas predložitve dokazov določata 1. odstavek 286. člena ZPP (v tej zadevi, ko gre za tožbo za nedopustnosti izvršbe, pa 3. odstavek 60. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ) in 4. odstavek 286. člena ZPP, v pritožbenem postopku pa 1. odstavek 337. člena ZPP. Stranka lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (torej ne le na prvem) navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti ali predložiti na prvem naroku. Tudi v pritožbi lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogle navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nova dejstva in dokaze obravnava. Za to vrnitev v prejšnje stanje ni potrebna.

6. Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki se nanaša na vprašanje predložitve dokazov, torej ni dovoljen. Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlogu ne ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli (četudi nima podlage v ZPP, saj bi sodišče predlog moralo zavreči), je pravilna, saj ima enake posledice kot zavrženje predloga. Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Ker iz pritožbe izhaja nerazumevanje vprašanja, višje sodišče pritožnici še enkrat pojasnjuje, da bo sodišče ob odločanju o tožbenem zahtevku oziroma o morebitni pritožbi presodilo vprašanje pravočasnosti predložitve spornega dokaza.