Jedro

Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo (niti jih ni reševalo samo, niti ni postopka prekinilo) in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe izprazniti stanovanjske in druge prostore v družinski stanovanjski hiši na M. in dvorišču, kar vse tvori parc. št. 1580/2 in 1580/4, ki sta pripisani k vl. št. 1771 k. o. X,(1) ter jih proste oseb in stvari izročiti tožnici (točka 1). Prvo sodišče je še odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnici v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe pravdne stroške v višini 535,45 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2) in v nadaljevanju pritožbe navaja, da prvo sodišče ni zavrnilo predloga za prekinitev postopka. Toženec je utemeljil predlog za prekinitev postopka, ker je njegovim pravnim prednikom pripadala lastninska pravica na podlagi dogovora in tudi na podlagi dednopravnih upravičenj, ki jih ima D. Ž., ki je oče toženca. Toženec zakonito biva v stanovanju, ker mu to dovoljujeta njegova pravna prednika. D. Ž., kot dedič po pok. N. Ž., ni sodeloval pri sklenitvi izročilne pogodbe z dne 7. 7. 2004. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da toženec ni uspel dokazati ustnega dogovora med njegovimi starši in N. Ž., na podlagi katerega imata njegova starša lastninsko pravico na stanovanju. Navedeno dejstvo je potrdila priča N. P., da je njegovemu očetu pripadalo zgornje nadstropje. Zaradi vlaganj v nepremičnino pravnim prednikom toženca pripada lastninska pravica na stanovanju, zato so skupaj s tožencem upravičeni do rabe stanovanja. Toženčeva starša sta lastninsko pravico tudi priposestvovala. Upravičenje do bivanja v stanovanju, ki sta ga imela starša toženca do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika,(3) je prešlo tudi na toženca, ki je z njima bival v stanovanju več kot dvajset let. Priposestvovalno dobo je treba upoštevati tudi po uveljavitvi SPZ.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do predhodnega vprašanja oziroma do predloga toženca, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve pravdne zadeve I P 212/2011, v kateri starša toženca uveljavljata solastninsko pravico na hiši(4) na podlagi določb 23. - 26. člena Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih,(5) ker naj bi naredila vsa zidarska in keramična dela v etaži, ki je bila v lasti prejšnjega lastnika, gradbena dela pa naj bi opravila tudi v stanovanju tožnice.(6) Toženec je na naroku z dne 20. 5. 2014(7) še predlagal, da se postopek prekine tudi zaradi dokončanja zapuščinskega postopka D 44/2014 po pok. N. Ž., ki je pravni prednik tožnice, iz razloga, ker je bila izročilna pogodba sklenjena brez soglasja očeta toženca, ki je dedič po pokojnem in mu zato pripada solastninski delež na nepremičnini. Ker se sodišče prve stopnje v sodbi do predhodnih vprašanj ni opredelilo, niti jih ni reševalo samo, niti ni postopek prekinilo, in v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.(8)

5. Pritožbeno sodišče znova opozarja,(9) da sodišče pri odločanju, ali naj postopek prekine, ali naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.(10) V tem okviru pa je treba tudi upoštevati, da ni podlage za prekinitev postopka, če že iz trditvene podlage izhaja, da pravica od katere naj bi bila odločilna za meritorno odločitev o glavni stvari ni izkazana, ali celo, da toženec navedeni institut zlorablja na način, ki nima nič skupnega s pravico do enakega sodnega varstva, ki pripada vsaki stranki.

6. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju nepremičnina.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju SPZ.

(4) Glej predlog za prekinitev postopka str. 14 sodnega spisa.

(5) V nadaljevanju ZTLR.

(6) Glej trditveno podlago toženca v odgovoru na tožbo str. 6 in 7 sodnega spisa in na naroku 10. 9. 2013 str. 58. (7) Str. 114 sodnega spisa.

(8) Glej Vesna Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem , 1, knjiga, tč. 63 na strani 139. (9) Enako kot to izhaja iz sklepa II Cp 920/2013 z dne 15. 5. 2013 na straneh 50 - 53 sodnega spisa.

(10) Glej V. Rijavec: pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 138 - 139.