Jedro

Tožnik in toženec sta sklenila poravnavo, s katero sta se dogovorila o obstoju dolga iz naslova neupravičeno prejetih štipendij in načinu vračila. Ker toženec štipendij, kot je bilo dogovorjeno s poravnavo, ni vrnil tožniku, njihovo povračilo tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo tožencu naložilo, da plača tožniku 999,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2012 dalje do plačila in mu povrne stroške postopka v znesku 34,20 EUR, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper zamudno sodbo se pravočasno pritožuje toženec in v laični pritožbi navaja, da predlaga odpis vračila štipendije, saj zato obstajajo utemeljeni razlogi. Izobraževanje je opustil zaradi dalj časa trajajoče bolezni, prav tako pa štipendije ne more vrniti zaradi socialne ogroženosti, je nezaposlen in živi pri mami. V pritožbi nadalje navaja kje je obiskoval osnovno šolo in, da je v 3. letniku, ko je obiskoval Šolski center ..., prišlo do sprememb v njegovem življenju po krivdi zdravnikov, saj je več let čakal na operacijo in imel tudi precejšnje psihične težave, ki ga mučijo še danes. Zaradi ločitve staršev je doživel tudi drugi šok in v posledici vsega navedenega ni mogel dokončati tretjega letnika srednje poklicne šole elektrikar-elektronik.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. V skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba tožencu pravilno vročena dne 12. 4. 2012 s pozivom, da mora na tožbo odgovoriti v 30 dneh od dneva vročitve, sicer bo sodišče izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Toženec v roku 30 dni na tožbo ni odgovoril, ob tem, ko so bili podani tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, kakor jih določa 318. člena ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo. Materialnopravna podlaga na podlagi katere je toženec dolžan tožeči stranki poravnati, v zamudni sodbi dosojeni znesek, je sklenjena poravnava z dne 16. 2. 2007, s katero sta se stranki dogovorili, da obstaja dolg toženca do tožnika v višini 999,60 EUR in, da se ta dolg poravna v 10 mesečnih obrokih. Z Aneksom z dne 16. 5. 2008 je bilo dogovorjeno, da prvi obrok zapade v plačilo do dne 25. 2. 2009, zadnji obrok pa 25. 11. 2009. Toženec ni na podlagi sklenjene poravnave in aneksa ničesar plačal tožniku. Materialno pravo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje v tem primeru uporabiti je določilo 1050. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), ki določa, da osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Stranki v postopku sta tako s sklenjeno poravnavo in z aneksom k tej poravnavi določili svoje medsebojne pravice in obveznosti, ki so izhajali iz odločbe tožeče stranke z dne 5. 10. 2004 o tem, da se tožencu dodeli republiška štipendija za šolanje na Šolskem centru v ... za pridobitev poklica elektrikar-elektronik.

Pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbenih navedb, ki se nanašajo na to, da toženec v pritožbi predlaga odpis terjatve, saj v predmetni zadevi odloča le glede pravilnosti in zakonitosti izdane zamudne sodbe sodišča prve stopnje. Odpis štipendije, torej terjatve iz sklenjene poravnave, pa je stvar dogovora med tožnikom in tožencem.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP zavrnilo pritožbo toženca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.