Jedro

Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient. V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje: - v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da glasi: "1. Zaradi umika tožbe se postopek ustavi za 142.000,00 EUR.

2. Ugotovi se, da na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko 4. 4. 2011 obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 2.812.771,07 EUR in 111.358,51 EUR;" - v izpodbijani VII. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi M. S. in C. S. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. in VI. točki izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-4994-8, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožbi A. a.d. B.. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka in delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu se pritožba zavrže. IV. Pritožba E. d. d. zoper sklep XI Pg 590/2013 z dne 19. 7. 2018 se zavrne in se navedeni sklep potrdi.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.685,07 EUR pritožbenih stroškov, v roku petnajstih dni.

VI. Odločitev o pritožbenih stroških stranskih intervenientov M. S. in C. S. ter A. a.d. B. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko dne 4. 4. 2011 obstoji denarna terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 2.975.618,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 111.358,51 EUR od 10. 9. 2016 do plačila in glede vtoževanega presežka postopek ustavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da na nepremičnini z ID znakom 000-2269/2-0 obstaja ločitvena pravica za zavarovanje dela denarne terjatve iz I. točke izreka v višini 86.344,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in dnevov zapadlosti do 1. 1. 2002, kot je razvidno iz II. točke izreka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da na nepremičninah z ID znaki 000-359-55, 000-359-58, 000-292-63, 000-292-68, 000-4994-2, 000-4994-8, 000-353/2-0, 000-353/18-0, 000-790/3-0, 000-31/15-0, 000-82/4-0, 000-289/3-0, 000-289/5-0, 000-3379/0-0, 000-3380-0, 000-3381-0, 000-3382-0, 000-1373-3, 000-58/3-0, 000-221-1, 000-221-3, 000-221-4, 000-644-42, obstaja ločitvena pravica za zavarovanje dela denarne terjatve iz I. točke izreka v višini 111.358,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in dnevov zapadlosti do 1. 1. 2002, kot je to razvidno iz III. točke izreka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da na nepremičninah z ID znaki 000-5974-17, 000-644-204, 000-1365/8-0, 000-1365/10-0, 000-1365/11-0 in 000-1106/0-0, ne obstoji ločitvena pravica za zavarovanje denarne terjatve iz III. točke izreka te odločbe (IV. točka izreka). Postopek v zvezi z ugotovitvijo obstoja ločitvene pravice na nepremičninah z ID znaki 000-2780-724, 000-169-24, 000-5974-4, 000-5974-2, 000-359-59, 000-359-64, 000-382-117, 000-4994-1, 000-2853-17, je ustavilo (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da priznano denarno terjatev tožeče stranke iz I. točke izreka v delni višini 86.344,07 EUR s pripadki prednostno poplača iz nepremičnine, navedene v II. točki izreka, na kateri je bil ugotovljen obstoj ločitvene pravice, in priznano denarno terjatev tožeče stranke iz I. točke izreka v delni višini 111.358,51 EUR s pripadki prednostno poplača iz nepremičnin, navedenih v III. točki izreka, na katerih je bil ugotovljen obstoj ločitvenih pravic (VI. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku petnajstih dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 21.908,15 EUR z obrestmi (VII. točka izreka).

2. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper del I. točke izreka, ki se nanaša na ugotovitev obstoja denarne terjatve tožeče stranke v znesku 51.488,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.358,51 EUR od 10. 9. 2016 dalje in zoper VII. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke izreka spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrne oziroma zavrže, v VII točki izreka pa tako, da pravdne stroške tožene stranke v celoti naloži v plačilo tožeči stranki.

3. Stranski intervenient A. a.d. B. je pravočasno vložil pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbene zahtevke oziroma zavrže tožbo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Stranska intervenienta M. S. in C. S. sta pravočasno vložila pritožbo zoper III. in (smiselno) VI. točko izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom 000-4994-8, ter zoper VII. točko izreka izpodbijane odločbe, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi, da ne obstaja ločitvena pravica tožeče stranke za zavarovanje denarne terjatve iz I. točke izreka odločbe na zgoraj navedeni nepremičnini ter tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne in pritožbene stroške stranskih intervenientov, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo v tem obsegu vrne v novo sojenje.

5. Tožeča stranka je na pritožbe odgovorila. Tožena stranka pa je odgovorila na pritožbi stranskih intervenientov.

6. E. d. d. je pravočasno vložil pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 590/2013 z dne 19. 7. 2018 zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo pritožnika na strani tožene stranke.

7. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

8. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

9. Pritožba stranskih intervenientov M. S. in C. S. je utemeljena. Pritožba A. a.d. B. je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

10. Pritožba E. d. d. ni utemeljena.

K pritožbi tožene stranke

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka, naložena v plačilo toženi stranki s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 103623/2008 z dne 27.11.2008, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 11.12.2008. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek temeljila na navedenem sklepu o izvršbi. Ker so iz sklepa o izvršbi razvidni datumi zapadlosti posameznih zneskov v plačilo, tožeča stranka pa je te obresti obračunala od dnevov zapadlosti do 1.1.2002 in predložila obračune obresti, je tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala, da sodišče ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini glavnice 111.358,51 EUR in obračunanih obresti v znesku 2.954.771,78 EUR, skupaj 3.066.130,29 EUR (o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v I. točki izreka), zadosti opredelila.

12. Tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki napačno in neutemeljeno prisodilo tudi terjatev, nastalo od dneva začetka stečajnega postopka dalje v znesku 51.488,50 EUR (ki predstavlja zakonske zamudne obresti od glavnice 111.358,51 EUR od dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko 4. 4. 2011 do dneva zaključka glavne obravnave 9. 9. 2016), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavničnega zneska 111.358,51 EUR za čas od 10. 9. 2016 dalje do plačila. Trdi, da obrestni zahtevek za čas po začetku stečajnega postopka ne more biti predmet prijave terjatve v smislu 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), da mora upnik prijaviti le terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka, zato so predmet preizkusa terjatev zgolj te prijavljene terjatve in zgolj te so tudi po izrecni določbi 3. in 4. točke tretjega odstavka 61. člena ZFPPIPP lahko zajete v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Posledično se stečajni upravitelj ni dolžan izjasnjevati o zahtevanih obrestih za čas po začetku stečajnega postopka. Obresti, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka od začetka stečajnega postopka dalje tečejo po predpisani obrestni meri. Pritožnica se v utemeljitev svojega stališča sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani VSL III Cpg 642/2010 z dne 23. 6. 2010 in VSL III Cpg 591/2010. 13. ZFPPIPP ureja pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov v pododdelku 5.3.2 oddelka 5.3 (pravne posledice začetka stečajnega postopka). Namen teh določb je spraviti vse dolžnikove obveznosti in s tem terjatve upnikov na skupni imenovalec na dan začetka stečajnega postopka in s tem ugotoviti višino teh terjatev na ta dan. Tako ugotovljena višina terjatve je tako podlaga med drugim za določitev deleža plačila terjatev istega vrstnega reda pri prvi in kasnejših razdelitvah (prim. 3. točka drugega odstavka 363. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 359. člena ZFPPIPP).1

14. Takšen namen zakonodajalca je razbrati tudi iz določb 1. in 2. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, po katerih mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati znesek glavnice terjatve, in če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti, tudi kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, in iz določb 3. in 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP, po katerih mora osnovni seznam preizkušenih terjatev za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati med drugim znesek glavnice prijavljene terjatve in kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

15. Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje.2 Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.

16. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zmotno ugotovilo, da na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke za obresti od glavnice 111.358,51 EUR od dneva začetka stečajnega postopka do zaključka glavne obravnave 9. 9. 2016 v obračunanem znesku 51.488,50 EUR ter obresti od glavnice 111.358,51 EUR od 10. 9. 2016 dalje do plačila. Takšna terjatev na dan začetka stečajnega postopka tudi ne obstoji, ker gre za obresti od dneva stečajnega postopka dalje.

17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila za dne 26. 5. 2009 plačanih 100.000,00 EUR, za dne 19. 5. 2015 plačanih 17.000,00 EUR in za 28. 8. 2015 plačanih 25.000,00 EUR, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo tako, da je od zneska obračunanih zakonskih zamudnih obresti od datumov zapadlosti posameznih zneskov do 1. 1. 2002, ki znašajo 2.954.771,07 EUR, odštelo plačane zneske v skupni višini 142.000,00 EUR, čeprav je bilo 17.000,00 EUR in 25.000,00 EUR plačanih tekom stečajnega postopka (19. 5. 2015 in 28. 8. 2015). Vendar pa se tožeča stranka zoper takšno odločitev ni pritožila.

18. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj navedeno pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke izreka spremenilo tako, da je zaradi umika tožbe postopek ustavilo za 142.000,00 EUR in ugotovilo, da na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko 4. 4. 2011 obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 2.812.751,07 EUR in 111.358,51 EUR (peta alineja 358. člena ZPP).

19. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 2.685,07 EUR in predstavljajo takso za pritožbo v višini 1.224,00 EUR, nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom v višini 1.177,60 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR ter 22 % DDV v višini 263,47 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.

K pritožbi stranskega intervenienta A. a.d. B. 20. Sodišče prve stopnje je v 17. točke obrazložitve izpodbijane odločbe navedlo, da je neutemeljen ugovor tožene stranke, da posamezne nepremičnine v času vpisa ločitvenih pravic niso več bile v njeni lasti, ker tožena stranka za posamezne nepremičnine ni izkazala, da ne bi bile v njeni lasti.

21. Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njegovih trditev, ki jih je podal v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini ID znak 000-2269/2-0 na pogodbeni podlagi. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve sklepa z dne 11. 3. 2015, s katerim je dopustilo intervencijo A. a.d. B. na strani tožene stranke navedlo, da je ugotovilo, da je stranski intervenient s priloženimi listinami dokazal, da je s Prodajno pogodbo št. 000/88-IG/6-A z dne 30. 6. 1998 in Dodatkom k njej z 21. 11. 1998 kupil in pridobil lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih tožeča stranka zahteva ločitveno pravico. Navedlo je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo XI Pg 667/2013 z dne 2. 10. 2014 ugotovilo le, da stranski intervenient lastninske pravice ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, medtem ko se o pridobitvi lastninske pravice stranskega intervenienta na v prejšnji točki navedenih nepremičninah na podlagi pravnega posla – zgoraj navedene prodajne pogodbe in dodatka k njej, ni izreklo.

22. Ker je vprašanje o obstoju lastninske in s tem izločitvene pravice stranskega intervenienta na zgoraj navedeni nepremičnini predhodno vprašanje za odločitev o obstoju ločitvene pravice na navedeni nepremičnini, sodišče prve stopnje pa se do trditev stranskega intervenienta3 v zvezi s tem ni opredelilo, je pravno odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

23. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient. 24. V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.

K pritožbi stranskih intervenientov M. S. in C. S. 25. Pritožnika trdita, da sta sodišču obrazložila, da sta pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini kot zakonita dobroverna lastniška posestnika na podlagi priposestvovanja, najkasneje aprila 1997, da sta k svoji vlogi predložila tudi vse dokaze ter da je sodišče o isti zadevi že odločilo v postopku XI Pg 548/2013 s sodbo z dne 31. 5. 2016, s katero je odločilo, da sta stranska intervenienta pridobila lastninsko pravico na nepremičnini – posameznem delu z ID znakom 000-4994-8, na podlagi priposestvovanja, ter da so vknjižbe hipotek na predmetni nepremičnini v korist upnika V. d. o. o., vse v znesku glavnice 111.358,51 EUR, neveljavne ter se izbrišejo.

26. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta stranska intervenienta v vlogi, s katero sta priglasila stransko intervencijo, zgoraj navedeno tudi pojasnila, predložila dokaze za svoje trditve in navedla, da jima je upravitelj izločitveno pravico na zgoraj navedeni nepremičnini v celoti priznal, da jima jo je prerekala tožeča stranka ter da sta sprožila pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice.

27. Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke, da sporna nepremičnina v času vpisa ločitvenih pravic ni bila več v njeni lasti, zavrnilo zgolj z navedbo, da tožena stranka tega ni izkazala. Ni pa se opredelilo do trditev stranskih intervenientov, s katerimi sta utemeljevala obstoj izločitvene pravice na sporni nepremičnini. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. 4

28. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v delu III. in VI. točke izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na sporno nepremičnino (355. člen ZPP), razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka.

29. Ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (VII. točka izreka) in zadevo tudi v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (četrti odstavek 165. člena ZPP).

30. Iz enakega razloga je pridržalo tudi odločitev o pritožbenih stroškov stranskih intervenientov za končno odločbo.

K pritožbi E. d. d. 31. Sodišče prve stopnje ni dopustilo intervencije družbe E. d. d. na strani tožene stranke. Ugotovilo je, da je v izpodbijani sodbi z dne 9. 9. 2016 ugotovilo obstoj terjatve in ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah ID znak 000-221-1, 000-221-3 in 000-221-4, ter da hkrati stranski intervenient razpolaga s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 666/2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 794/2016 z dne 20. 12. 2016 o tem, da ima na teh istih nepremičninah izločitveno pravico. Ocenilo je, da je stranski intervenient s pravnomočno odločitvijo o obstoju izločitvene pravice na teh nepremičninah že dosegel, da se navedene nepremičnine ne bodo prodale v stečajnem postopku kot del stečajne mase stečajnega dolžnika in pridobil pravni naslov za vknjižbo njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ne glede na to pa so nepremičnine ostale obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v korist tožeče stranke na podlagi pridobljene zastavne pravice v postopku zavarovanja in prav izbris hipoteke je še edina pravna korist, ki jo stranski intervenient po stališču sodišča prve stopnje lahko zasleduje. Ker pa se v posledici pravnomočne odločitve o tem, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke na predmetnih nepremičninah, ne izbriše hipoteka določenega upnika na nepremičnini, bo moral s tem namenom tudi v primeru, da tožena stranka v tem postopku uspe, na podlagi ugovora tretjega po ZIZ oziroma s tožbo na nedopustnost izvršbe in morebiti z izbrisno tožbo zaradi neveljavnega vpisa prisilnih hipotek uveljavljati zahtevke proti tožeči stranki. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da stranski intervenient nima pravnega interesa za intervencijo na strani tožene stranke. Zato je njegov predlog zavrnilo.

32. V skladu z določbo drugega odstavka 199. člena ZPP intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

33. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je E. d. d. podal izjavo o vstopu v pravdo na strani tožene stranke dne 31.5.2017, kar je po poteku pritožbenih rokov in po tem, ko je odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke v delu, ki se nanaša na nepremičnine z ID znakom 000-221-1, 000-221-3 in 000-221-4 že postala pravnomočna, saj s pritožbami ni bila izpodbijana, pritožba stranskega intervenienta A. a.d. B. zoper navedeni del sodbe pa je bila zavržena.

34. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko intervencije družbe E. d. d. ni dopustilo. Z razlogi za zavrnitev intervencije, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, pa se pritožbeno sodišče tudi sicer strinja.

35. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana, 2008, stran 188. 2 Te v skladu z določbo prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP tečejo že po zakonu samem. 3 Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji. 4 Prim. tudi 20. točko obrazložitve te odločbe.