Jedro

Dejstvo, da je bilo sedaj ugotovljeno, da imata tožnika pravico do posesti, še ne pomeni, da sta imela v kritičnem času (torej pred zatrjevanim motilnim ravnanjem) posest, torej dejansko oblast stvari. Kdor pred motenjem ni imel posesti, pa ni deležen sodnega varstva posesti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom1 je sodišče prve stopnje tožencu prepovedalo posegati v posest tožnikov na nepremičnini parc. št. 000/14 k. o. X s košnjo trave in podobnimi motilnimi ravnanji (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), zavrglo tožbo v ugotovitvenem delu in v razširjenem delu (III. točka izreka, ki je postala pravnomočna) ter tožencu naložilo, da mora tožnikoma v 15 dneh plačati 550,54 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje toženec, ki predlaga njegovo spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali pa vsaj razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da si sodišče prve stopnje povsem narobe razlaga dogovor pravdnih strank v petitorni pravdi P 6/2014, da nobena od strank ne bo orala spornega zemljišča. Pritožnik vztraja, da tožnika nista imela posesti spornega zemljišča od leta 2013 dalje, toženec je večkrat kosil v letih 2013 in 2014. Tožba je torej prepozna. Poudarja še, da je sodišče napačno odločilo s sodbo namesto s sklepom, odločitev pa odraža napačno uporabo načela petitorium absorbet possessorium.

3. Pritožba je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (1. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugodi le, če ugotovi: - da je bil tožnik pred motenjem posestnik sporne stvari, - da je bila posest res motena, - da je bil toženec tisti, ki je posest motil in - da je bilo motenje samovoljno ter protipravno.

6. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje (enako tudi v pritožbenem postopku) priznava(l), da je kritičnega dne pokosil travo na sporni nepremičnini, a ugovarja(l), da tožnika že pred tem nista imela posesti, ker jo je že več let izvrševal on. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali sta bila pred toženčevim posegom tožnika posestnika sporne nepremičnine, ni ukvarjalo. Zadovoljilo se je z ugotovitvijo, da je bilo v postopku P 6/2014, ki je bil končan pred zaključkom tega postopka, pravnomočno odločeno, da imata tožnika pravico do posesti.

7. Pritožnik pravilno izpostavlja, da takšno stališče predstavlja napačno razumevanje pomena ugovora petitorium absorbet possessorium2. Dejstvo, da je bilo sedaj ugotovljeno, da imata tožnika pravico do posesti, še ne pomeni, da sta imela v kritičnem času (torej pred zatrjevanim motilnim ravnanjem) posest, torej dejansko oblast stvari. Kdor pred motenjem ni imel posesti, pa ni deležen sodnega varstva posesti. Drugače (nekoliko širše) povedano: utemeljenost petitornega zahtevka še ne izkazuje utemeljenosti zahtevka zaradi motenja posesti.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrženje ugotovitvenega dela zahtevka3 ne spremeni tega, da gre v sporu zaradi motenja za varstvo pred konkretnim motenjem konkretnega motilca.

9. Dogovor med pravdnima stranka z 18. 11. 2014, da nihče ne bo oral sporne nepremičnine, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, ne pove ničesar o vprašanjih, ki so pomembna za odločitev o obravnavanem tožbenem zahtevku.

10. Ker je tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen le, če sodišče ugotovi obstoj vseh okoliščin, navedenih v 5. točki obrazložitve zgoraj (torej tudi, da je bil tožnik pred motenjem posestnik stvari), je moralo višje sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (355. člen ZPP). Zadevo vrača sodišču prve stopnje, da bo v skladu z gornjo obrazložitvijo dopolnilo dokazni postopek (doslej dokazni postopek praktično ni bil izveden oziroma so bili vpogledani le listinski dokazi) ter se v novi odločbi opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Glede na obseg neizvedenih dokazov, bi dopolnjevanje postopka pred pritožbenim sodiščem predstavljalo nedopusten poseg v pravico do pritožbe; glede na naravo postopka zaradi motenja posesti ter kraj bivališča pravdnih strank, pa takšna odločitev sledi tudi načelu ekonomičnosti postopka.

11. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica delne razveljavitve sklepa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP).

1 V naslovu je očitna pisna pomota, ko je naslovljen: sklep v imenu ljudstva. 2 Smisel tega pravila je, najkrajše povedano, da tožnik, ki v petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice, ne uživa več posestnega varstva; prim. odločbe VSL I Cp 1879/2004, VSC Cp 710/2004. 3 Ker je tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti dajatveni in ne ugotovitveni.