Jedro

Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena.

Denarni znesek, ki ga preživninski zavezanec nakaže upravičencu posebej za božič, se lahko šteje kot preživnina ali kot darilo, odvisno od njegove namere in dokazljivih okoliščin nakazila. Če zavezanec izrecno navede, da gre za božično darilo, se to šteje kot darilo. Če ni jasno opredeljeno, pa se lahko v določenih primerih šteje kot del preživnine, še posebej, če znesek ustreza ali nadomesti redno preživninsko obveznost. Pomembne so konkretne okoliščine nakazila. Denarna nakazila se lahko štejejo kot del preživnine, če so redna, so sorazmerna z obveznostjo in če zavezanec ni ločeno nakazoval preživnine in daril.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki spremeni tako, da se iz nje črtata 18. in 23. alineja na strani 3 ("100 EUR na dan 18. 7. 2023" in "50 EUR na da 24. 12. 2023").

II.V preostalem delu se pritožba predlagateljice, pritožba nasprotnega udeleženca pa v celoti zavrneta in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. do VI. točka izreka) potrdi.

III.Pritožnika naj krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo udeležencev, ki sta jo bila sklenila 2001 v B. (I.), in nasprotnemu udeležencu naložilo, da od 26. 1. 2021 dalje plačuje mesečno preživnino za mladoletnega A. A., roj. 2008, 280 EUR (II.). Ugotovilo je, da je del preživnine nasprotni udeleženec že plačal (III.), preostalo zapadlo in neplačano preživnino pa mu je naložilo v plačilo v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, v bodoče pa do 18. dne v mesecu za tekoči mesec (IV.). Višji zahtevek predlagateljice je zavrnilo (V.) ter odločilo še o stroških; vsak krije svoje, za dokaz z izvedencem pa vsak polovico (VI.).

2.Zoper odločitev o preživnini se pritožujeta oba starša; materi se zdi prenizka, očetu pa previsoka.

3.Mati v obsežni pritožbi opozarja na nekatere napake v številkah in datumih, opozarja, da nakazila 50 EUR za božič 2023 in 100 16. 7. 2023 EUR sodišče ne bi smelo šteti kot plačilo preživnine, pač pa kot darilo. Sodišču nadalje očita, da ni upoštevalo inflacije 23,2 % od januarja 2021, odkar teče postopek, ter da je splošno znano, da so potrebe otroka v obdobju srednje šolo višje kot v obdobju osnovne šole. Glede stroškov prehrane se denimo sklicuje na neki časopisni članek o podražitvah, izpostavlja cene mleka, testenin, toastov in piščančjih krač. Nato še posebej graja kot prenizko ocenjene potrebe A. A. glede na to, da imata oba z očetom nadstandardne dohodke. Mesečni stroške prehrane 190 EUR pomeni 6,3 EUR na dan, kar je premalo. Opozarja na dietetni program A. A. prehrane; zaradi laktozne intolerance uživa proizvode brez laktoze, ki so 25 % dražji. Navaja, koliko stane frizer, zobna pasta, milo itd. Omenja inštrukcije angleščine, fizike in kemije, to je vse od 16 do 20 EUR na uro. Glede garderobe opozarja na obdobje A. A. hitre rasti, sin potrebuje tudi dodatno garderobo zaradi raznih dogodkov (valeta, birma...). Znesek 80 EUR na mesec ne zadošča. Tudi strošek za izvenšolske dejavnosti je prenizko ocenjen, posebej naj bi bilo treba upoštevati izlet v London. Dalje, A. A. rad hodi tudi na bowling in karting, rad ima tudi razne računalniške igrice. Drage so tudi letalske vozovnice za počitnice in potovanja. Tudi razne terapije so plačljive, upoštevati pa je treba še žepnino (100 EUR). Glede zmožnosti zavezancev meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati očetovega kredita, saj bi lahko ostal v skupni hiši. Poudarja tudi, da A. A. stike z očetom še vedno zavrača. Tudi očetov dohodek je precej nadpovprečen, zato meni, da bi moral prispevati več. Odločitev se pritožnici ne zdi dovolj obrazložena, to graja kot procesno kršitev. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari mati graja tudi odločitev o stroških postopka.

4.Oče v pritožbi meni, da bi moralo sodišče preživnino določiti zgolj za naprej, ne pa tudi za nazaj, če pa že, bi moralo za nazaj določiti bistveno nižjo, vsaj na račun inflacije. Nadalje meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati materinega kredita, saj bi lahko ostala v skupni hiši. Skupno hišo bi naposled lahko oddala tudi v najem. Ravnanje matere ocenjuje kot zlonamerno, saj ima bistveno boljše dohodke od njega in ga želi finančno izčrpati. Sodišču nadalje očita, da ni upoštevalo A. A. prihrankov 15.000 EUR. To je lahko namenjeno dragim potovanjem v tujino; 148. čl. DZ določa, da morajo starši otrokovo premoženje uporabljati za njegovo preživljanje, pri čemer se sklicuje tudi na sodno prakso. Stroške raznih terapij naj bi sodišče priznalo v prevelikem obsegu; te očitno tudi naj ne bi delovale, saj A. A. še vedno nima stikov z očetom, predlagateljici pa naj bi šlo samo za denar. Posebej izpostavlja strošek urejanja dovozne poti 4200, za katerega meni, da bi ga sodišče moralo upoštevati. Predlaga znižanje mesečne preživnine na 200 EUR.

5.Odgovora na pritožbo udeleženca nista podala.

6.Pritožba predlagateljice je utemeljena le glede božičnega in rojstnodnevnega darila, ki se ne šteje za preživnino, sicer pa pritožbi nista utemeljeni.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno pomembna sporna dejstva - zmožnosti zavezancev in potrebe upravičenca, in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je porazdelilo preživninsko breme med oba roditelja.

8.Procesnih kršitev sodišče prve stopnje pri tem ni storilo. Sklep je ustrezno obrazložen, tako da je omogočena presoja njegove pravilnosti in zakonitosti. Navedeno dokazuje že izčrpna predlagateljičina pritožbena graja tudi zelo obsežno navedenih razlogov. Napake v navedbi posameznih plačanih zneskov so nepomembne, niso niti pritožnici v škodo (npr. da je s0dišče napačno navedlo, da je oče plačal 19. 1. 2023 namesto pravilno 17. 1. 2023, da je navedeno 178,34 namesto 178,43, ipd.).

9.Višino preživnine je sodišče prve stopnje ustrezno določilo, kot nalaga 189 čl. DZ, torej glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Izhodišče določanja preživnine so preživninske zmožnosti staršev, ki povedo, koliko denarja je na razpolago (oz. potencialno na razpolago) in šele v odvisnosti od tega sodišče lahko odloči, v kakšnem obsegu so lahko krite potrebe otroka, od tistih najbolj nujnih, do onih morda nekoliko manj.

10.Na materini strani je sodišče ugotovilo pridobitne zmožnosti v okviru različnih mesečnih prejemkov višini 4800 EUR, od česar ima za preživljanje sebe in dveh otrok mesečno na razpolago okoli 4380 EUR. Oče zasluži več kot dvakrat manj, in sicer okoli 1900 EUR mesečno, pri čemer ima za preživljanje sebe in dveh otrok na razpolago okoli 1380 EUR na mesec. Oba imata manjšo vsoto prihrankov ter sta skupna lastnika l. 2021 na 400.000 EUR ocenjene stanovanjske hiše.

11.Očitek obeh pritožnikov, češ da sodišče ne bi smelo izhajati iz nižjega razpoložljivega zneska zaradi odštetja kreditov, ki sta bila namenjena rešitvi stanovanjskega vprašanja, ker naj bi oba imela možnost uporabljati skupno hišo, ni utemeljen, že iz razloga, ker oba drug drugemu očitata isto, česar sama ne storita (venire contra factum propriium). Sodišče prve stopnje je to okoliščino ustrezno presodilo in obrazložilo, da gre za skupno premoženje, katerega uporaba in delitev bo kvečjemu predmet drugega sodnega postopka. Posledično je presoja, da obema "upošteva" kredit, primerna. Ustrezno pa je tudi, da sodišče ni še posebej upoštevalo očetovega stroška ureditve dovozne poti; čeprav gre morda za potrebno investicijo, ne gre za življenjski strošek.

12.Prvostopenjsko sodišče je glede na navedene razpoložljive dohodke ustrezno ocenilo potrebne stroške otroka tako, da ta ocena vključuje stroške njegovega bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila (2. odst. 190. čl. Družinskega zakonika; DZ). Zavrniti je treba materin očitek, da je ocena sodišča mesečno potrebnih stroškov preživljanja 1000 EUR prenizka. Je realna, v skladu s splošno znanimi cenami življenjskih stroškov in potrebščin, prilagojena starosti otroka in njegovim dejavnostim, v primerjavi s stroški njegovih vrstnikov pa dokaj visoka. Tudi ocena potrebnih stroškov mld. A. A. je determinirana z zmožnostmi njegovih roditeljev. Za iste potrebe (npr. hrano, obleko in obutev ter obšolske dejavnosti) je mogoče potrošiti zelo veliko denarja, ali pa minimalno, odvisno od tega, koliko ga je na razpolago. Če ga je malo, se krijejo samo nujni oz. najnujnejši stroški, čim več ga je, tem več izdatkov je lahko kritih, tudi tistih manj nujnih. Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena. Sodišče prve stopnje je to oceno obširno in podrobno utemeljilo v točkah 17 do 39 na straneh od 10 do 19; navedeni razlogi so prepričljivi in v sumarnem dejanskem pogledu pravilni; pritožbeno sodišče se ne bo spuščalo v posamezne evrske zneske, saj lahko posamezne postavke znotraj skupno ocenjene vsote potreb variirajo gotovo tudi za 10 % ali celo več. Zato na pretirano natančno pritožbo pritožnice ne bo posebej odgovarjalo; koliko stanejo posamejni prehrambeni izdatki, frizer in kozmetika in kako naj bi to vplivalo na drugačno, še višjo oceno potreb mld. A. A. Kot celota je ta ustrezna, kot se je izrazilo sodišče prve stopnje, "nadstandardna". Še več od tega, kar zahteva mati (npr. letalske vozovnice zaradi potovanj v tujino, še višji stroški raznoraznih terapij), bi bil luksuz, ki ga očetove pridobitne zmožnosti ne omogočajo več.

13.Tudi breme preživljanja je prvostopenjsko sodišče ustrezno porazdelilo med roditelja (189. čl. DZ). Delež očetovih zmožnosti glede na celokupno zmožnost obeh roditeljev je približno 1/4 (1380 od 5760 EUR), kriti pa mora nekoliko večji delež denarnih potreb skupnega sina, kar je glede na to, da ta z materjo preživi praktično ves čas, ustrezno, kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje v tč. 48, op. 19.

14.Preživnina je določena v skladu z zahtevo iz določbe 196. člena DZ, po kateri se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od tožbe oziroma predloga dalje, zato je treba zavrniti očitek očeta, da ni tako določena. Ker je od vložitve tožbe do izdaje sodbe potekel že določen čas, pa je jasno, da obveznost zato v tem času zgolj zaradi časa trajanja postopka ni prenehala.

15.Očitek obeh pritožnikov, da bi sodišče posebej moralo upoštevati inflacijo v teku sodnega postopka, torej upadanje kupne moči denarja oz. rast cen življenjskih potrebščin, ni utemeljen. Oče je sproti kril del potreb, razliko dolguje z obrestmi, po drugi strani pa je odraščal tudi otrok in s tem v določenem (minimalnem) obsegu tudi njegove potrebe. Da bi sodišče moralo posebej primerjati denimo cene piščančjih krač v različnem časovnem obdobju tekom trajanja sodnega postopka, bi bilo pretirano.

16.Očetov očitek, da bi bilo treba v smeri znižanja njegove preživninske obveznosti upoštevati otrokovo premoženje, konkretno njegove prihranke 15.000 EUR, je treba tudi zavrniti. DZ v 148. čl. določa, da smejo starši dohodke iz premoženja otroka uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, če sami nimajo zadosti sredstev pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti. Nobenih indicev ni, da bi se otrokova sredstva trošila za kakšen drug namen. Situacija iz zadnjega dela citiranega določila pa tudi ni podana, saj imata oba udeleženca sama dovolj sredstev za otrokovo preživljanje. Zadeve, na katere se s tem v zvezi sklicuje pritožnik, niso primerljive.

17.Le glede dveh denarnih daril je predlagateljičina pritožba utemeljena. Denarni znesek, ki ga preživninski zavezanec nakaže upravičencu posebej za božič, se lahko šteje kot preživnina ali kot darilo, odvisno od njegove namere in dokazljivih okoliščin nakazila. Če zavezanec izrecno navede, da gre za božično darilo, se to šteje kot darilo. Če ni jasno opredeljeno, pa se lahko v določenih primerih šteje kot del preživnine, še posebej, če znesek ustreza ali nadomesti redno preživninsko obveznost. Pomembne so konkretne okoliščine nakazila. Denarna nakazila se lahko štejejo kot del preživnine, če so redna, so sorazmerna z obveznostjo in če zavezanec ni ločeno nakazoval preživnine in daril. V konkretnem primeru pa ni tako; mati v pritožbi utemeljeno opozarja in pravzaprav niti ni sporno, da je oče poleg mesečnih zneskov, ki so bili nakazani in namenjeni pokrivanju preživnine, za božič in za rojstni dan leta 2023 nakazal 50 oz. 100 EUR. Zato je bilo treba v tem delu predlagateljičini pritožbi ugoditi in sklep ustrezno spremeniti, torej tako, da se iz izreka črtata omenjena zneska darila kot ugotovitev o delno izpolnjeni preživnini (5. al. 358. čl. ZPP v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

18.Pritožbi v preostalem delu nista utemeljeni, bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa tudi niso podane, zato je pritožbi zavrnilo in sodbo sodišče prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

19.Pritožnika sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške; v ospredju postopka je bila otrokova korist, stroški obeh staršev pa primerljivi (2. odst. 55. čl. ZNP-1).

-------------------------------

1V zadevi IV Cp 528/2022 je to pritožbeno sodišče pritrdilo oceni prvostopenjskega, da je polnoletni otrok ob zelo skromnih zmožnostih zavezancev dolžan prispevati 20 EUR, kar sam zasluži s študentskim delom. Če polnoletni otrok ob rednem šolanju še pridobiva denarna sredstva z dijaškim oz. študentskim delo, ni videti nobenega razumnega razloga, da se tudi ta sredstva vsaj delno ne bi upoštevala pri kritju njegovih potreb. Podobna je bila situacija v zadevi VSM sodba III Cp 681/2014.