Jedro

Stališče izpodbijanega sklepa, da ZST-1 daje podlago za delno oprostitev plačila sodnih taks, je pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) tožnika delno oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za znesek 12.000 EUR, (2) kar je tožnik zahteval več iz naslova taksne oprostitve, je zavrnilo, in (3) tožniku naložilo plačilo sodne takse v višini 2.625 EUR v petnajstih zaporednih mesečnih obrokih po 175 EUR.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da zakon omogoča le odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks v obdobju 12 mesecev. Drugačna odločitev v izpodbijanem sklepu postavlja tožnika v neenakopraven položaj, s tem pa je ogrožena njegova pravica do sodnega varstva. Poleg tega je treba upoštevati še nastanek taksne obveznosti v postopku s pravnimi sredstvi. Že iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik nima lastnik virov za preživljanje (je štiri leta nezaposlen) in da druga oseba plačuje ustrezne dajatve za ohranjanje minimuma socialnih pravic. Glede na to in ob upoštevanju dejstva, da tožnik v drugi zadevi plačuje mesečne obroke sodne takse v višini 279 EUR, bi sodišče lahko ugodilo predlogu za oprostitev v celoti. Ob napovedanem zmanjšanju dohodkov javnih uslužbencev je dohodek člana gospodinjstva v juliju in avgustu občutno sezonsko zmanjšan. Dohodek na družinskega člana ob odbitku taksnih obveznosti ne dosega niti zneska minimalne plače. Tako skupni znesek dolžne takse kot tudi odmik celotnega plačila za 15 mesecev vzbujata dvom v zagotovljenost pravice do sodnega varstva. Sodni stroški ne bi smeli predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča. Iz pojma „občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje“ izhaja, da bi bilo socialno stanje prosilca ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega višine minimalne plače, ki od 1. 1. 2011 dalje znaša 572,30 EUR. Dejanski mesečni prihodek gospodinjstva je 1.518,60 EUR v prvem trimesečju 2013 oziroma 1.468,60 EUR v preteklem letu, družinski člani pa nimajo drugih dohodkov ali prihrankov, razen nepremičnine, v kateri živita. Ob upoštevanju naložene taksne obveznosti bi dejanski dohodek na člana gospodinjstva znašal le še 487,30 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati tudi možnost nastanka drugih taksnih obveznosti za postopke s pravnimi sredstvi. Prezrlo je tudi, da je tožnikovo dejansko finančno stanje stanje nelikvidnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, (1) da je v zakonskem pooblastilu za oprostitev plačila sodnih taks (v celoti) vključeno pooblastilo za delno oprostitev, (2) da taksna obveznost za skoraj 18-kratnik presega razpoložljivi mesečni dohodek na člana gospodinjstva (mesečni dohodki znašajo 1.630 EUR na dva člana gospodinjstva, taksna obveznost pa znaša 14.625 EUR), (3) da navedeno utemeljuje oprostitev plačila sodne takse v znesku 12.000 EUR, (4) da višina preostanka sodne takse utemeljuje obročno plačilo v petnajstih zaporednih mesečnih obrokih po 175 EUR.

5. V skladu z 11. členom ZST-1 sodišče ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem mora upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

6. Neutemeljen je očitek o neenakopravnem obravnavanju iz razloga, ker zakon ne pozna delne oprostitve taksne obveznosti, ampak le oprostitev taksne obveznosti v celoti. ZST-1 resda izrecno ne določa, da je možna tudi delna oprostitev, vendar pa tudi ne uporablja izraza, ki bi tako možnost izključeval (npr. oprostitev plačila sodnih taks v celoti). Razumevanje določbe, iz kakršnega izhaja izpodbijani sklep, je skladno tudi z namenom instituta oprostitve plačila sodnih taks. Taksna obveznost je ustavno dopustna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe, kolikor je osebam s slabim premoženjskim stanjem dana možnost taksne oprostitve. Pravica do sodnega varstva ne vključuje zahteve po njegovi brezplačnosti, ustavni jamstvi socialne države in enakosti pred zakonom pa narekujeta, da je dostop do sodišča zagotovljen tudi osebam, ki plačila stroškov sodnega postopka ne zmorejo, ne da bi bil ogrožen njihov obstoj (1). Razlaga zakona, po kateri je mogoča ne le oprostitev plačila taksne obveznosti v celoti, ampak tudi delno, v največji možni meri omogoča upoštevanje obeh varovanih interesov: na eni strani interesa države po kritju stroškov, ki nastanejo z izvedbo sodnega postopka, in na drugi strani pravico stranke, da se ji zagotovi dostop do sodišča. Stališče izpodbijanega sklepa, da ZST-1 daje podlago za delno oprostitev plačila sodnih taks, je torej pravilno (2).

7. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Ob izdaji izpodbijanega sklepa je ta znašal 261,65 EUR (3).

8. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da povprečni mesečni dohodek gospodinjstva v preteklih treh mesecih pred vložitvijo tožbe znaša 1.630 EUR. Izračun ustreza predloženim podatkom o višini mesečnih dohodkov pritožnikove žene. Pritožnik s svojimi navedbami ni uspel izkazati, da njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne omogoča plačila petnajstih mesečnih obrokov sodne takse v višini po 175 EUR. Dejanski dohodek glede na prenizko obračunano mesečno akontacijo dohodnine (kar je v lanskem letu predstavljalo mesečno 81,40 EUR) ne vpliva na pravilnost stališča izpodbijanega sklepa. Presežek dohodka na člana gospodinjstva nad dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka ni v taki meri drugačen, da bi to narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa. Pri svojih izračunih je pritožnik izhajal iz napačnih zneskov minimalnega dohodka. Dejstvo, da je pritožnik brezposeln in da ne prejema dohodkov, je bilo upoštevano. Glede na zakonsko dolžnost preživljanja med zakoncema so bili pri odločanju pravilno upoštevani tudi dohodki pritožnikovega zakonca. Po uveljavljenem stališču sodne prakse se pri odločanju o taksni oprostitvi ne upoštevajo drugi izdatki. Ker pritožnik zatrjevane že obstoječe taksne obveznosti ni izkazal (4), ni treba odgovoriti na vprašanje, ali med neupoštevne izdatke sodijo tudi dolžne sodne takse iz drugih postopkov, ki jih vzporedno vodi tožnik. V zvezi z (morebitno) taksno obveznostjo, nastalo z vložitvijo pravnih sredstev v tem postopku, bo tožnik lahko vložil samostojni predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

9. Ob rob pritožbenim navedbam v zvezi z odložitvijo sodnega varstva, do katerega naj bi prišlo zaradi izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče dodaja, da mora glede na sprejeto odločitev sodišče pričeti z obravnavanjem zadeve, sodno takso pa, če je tožnik ne bo plačal, prisilno izterjati. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

(1) Prim. odločbi US RS U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 50/98) in U-I-255/99 z dne 5. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 58/2003).

(2) Nenazadnje je taka možnost izrecno predvidena tudi v sedaj veljavnem ZST-1 (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah – ZST-1B, Uradni list RS, št. 63/2013).

(3) Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013, Uradni list RS, št. 8/2013. S 1. 7. 2013 znaša 265,22 EUR (Uradni list RS, št. 63/2013).

(4) Trditve, da je po sklepu VSL II Cp 689/2013 dolžan plačevati takso v mesečnih obrokih po 279 EUR ni bilo mogoče preveriti, ker se navedena zadeva ne nanaša na pritožnika.