Jedro

Tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stiki med ml. otrokoma in predlagateljico oteženi in so prepuščeni izključni pripravljenosti nasprotnega udeleženca na stike.

V konkretni zadevi je več kot očitno, da udeleženca postopka stikov med poletnimi počitnicami nista uspela urediti, saj se slednji niti enkrat niso izvedli, zato je neustrezna odločitev sodišča prve stopnje, da naj bi stiki potekali "po predhodni uskladitvi", saj ne gre za zadosti določno opredelitev stikov, na kar pravilno opozarja pritožba. Takšna odločitev je ustrezna le v primerih, ko sta se starša sposobna konstruktivno dogovarjati in ko med njima glede stikov ni večjih sporov.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

-v prvi alineji I. točke izreka razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje

in

-v drugi alineji I. točke izreka spremeni tako, da glasi:"vsakodnevno preko video klicev predlagateljice z ml. otrokoma, ki jih je dolžan omogočiti nasprotni udeleženec med 21.00 in 22.00 uro."

II.V preostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z začasno odredbo odločilo o stikih med predlagateljico in njunima dvema otrokoma, ki bodo potekali v času poletnih počitnic, in sicer na način, da bo po predhodni uskladitvi določenega termina mati odšla v Španijo, kjer bo nasprotni udeleženec omogočil stik z ml. otrokom A. A. in B. B. vsaj v trajanju enega tedna in v drugi alineji vsakodnevno preko video klicev predlagateljice z ml. otrokoma, ki jih je dolžan omogočiti nasprotni udeleženec. Glede stikov v času ostalih šolskih počitnic in drugih praznikov ali družinskih praznovanj se bosta starša sproti dogovorila. V II. točki izreka je odločilo, da je za primer kršitve obveznosti iz I. točke izreka izreče kazen v višini 1.000,00 EUR. Začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v predmetni nepravdni zadevi, pritožba pa ne zadrži njene izvršitve (III. in IV. točka izreka). Nadalje je sodišče odločilo, da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je izrek odločitve sodišča prve stopnje nejasen in tako neizvršljiv. Sam ne nasprotuje stikom in jih podpira, vendar pa nedoločen čas stikov dopušča stike tudi v neprimernem času, kar ne more biti sprejemljivo za nobeno stranko. Sam ima službene obveznosti, ki mu otežujejo izvedbo klica, če točen časovni okvir stika ni vnaprej določen. Zato predlaga, da se vsakodnevni video klic izvede ob 21.00 uri. Otroka sta v šoli oziroma je sam v službi, tako da se vrnejo domov ob cca. 16.45 uri, zatem pa imata otroka ob ponedeljkih in torkih izven šolske dejavnosti med 18.00 in 19.30 uro, zatem pa sledi večerja in spanje. Ob sredah je nasprotni udeleženec med 17.00 in 20.30 uro v studiu in se vrne domov najkasneje ob 21.00 uri. Ob petkih so prosti vseh aktivnosti, po 17.00 uri za vikende pa si lahko stike načrtujejo in se lahko prilagodijo. Zato predlaga, da se video klici med delovnim časom izvedejo na način, da potekajo ob 21.00 uri. Nadalje graja odločitev sodišča, ki ni natančneje opredelilo poletnih počitnic niti načina izvedbe stikov. Meni tudi, da je izvedba stikov v Španiji preširoko določena, saj udeleženec in otroka prebivata v X, ki je tudi izhodišče pri dogovarjanju samih stikov. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se kraj izvedbe stikov določi X in ne splošno Španija, sam način izmenjave otrok med udeležencema pa določi na način, da je dolžna predlagateljica ob prihodu v X priti po otroka k nasprotnemu udeležencu oziroma na predhodno določen kraj, nasprotnemu udeležencu pa mora sporočiti datum in okvirno uro prihoda vsaj 1 dan vnaprej, nasprotni udeleženec pa bo otroka na dan odhoda predlagateljice iz X odšel iskat na naslov, kjer bo predlagateljica v času stika prebivala, katerega pa mu bo predlagateljica sporočila vsaj 1 dan pred odhodom iz X. Ne strinja se z določeno kaznijo, ker čas in kraj stikov niso natančno določeni. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da stike natančneje določi, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne v novo odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Navaja, da nasprotni udeleženec preprečuje stike, saj se zaveda, da bi se otroka želela vrniti v Slovenijo in jima to preprečuje.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, potem ko je predlagateljica podala predlog za spremembo stikov z ml. otrokoma, ki so določeni na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju II N 544/2023 z dne 11. 7. 2024. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta otroka ogrožena, saj stiki med otrokoma in materjo ne potekajo. Udeleženca postopka namreč nista uspela najti dogovora glede načina preživljanja poletnih počitnic obeh mladoletnih otrok in otroka predlagateljice nista videla, razen preko video klicev, vse od januarja. Iz poročila CSD z dne 18. 6. 2025 pa izhaja, da je nujno potrebno urediti stike med predlagateljico in otrokoma, saj starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje, kar otežuje stike. Pravica do stikov pa je ne le v korist otrok, ampak je izostanek stikov za otroka ogrožajoč. Prav iz slednjega razloga je sodišče prve stopnje pravilno izdalo začasno odredbo in določilo stike, ki bodo zavarovali koristi ml. otrok.

6.Tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stiki med ml. otrokoma in predlagateljico oteženi in so prepuščeni izključni pripravljenosti nasprotnega udeleženca na stike, ki sicer navaja, da stikom ne nasprotuje in da stike preko videokonference omogoča, vendar je nesporno, da predlagateljica, razen občasnih videoklicev, z otrokoma ni imela stika že od januarja letos.

7.Nasprotni udeleženec v pritožbi ureditvi stikov ne nasprotuje, meni pa, da je zaradi organiziranja življenja z ml. otrokoma potrebno, da se stiki natančneje določijo, še posebej ker mu grozi denarna kazen, v kolikor stikov ne bo omogočal.

8.Izreki v družinsko pravnih postopkih, s katerimi se ureja življenjsko razmerje, v vsej njihovi pisanosti ne morejo biti enako natančno oblikovani kot v drugih civilnih razmerjih. Slednje niti ni potrebno, ko med udeleženci izvajanje stikov ni sporno1. V konkretni zadevi je več kot očitno, da udeleženca postopka stikov med poletnimi počitnicami nista uspela urediti, saj se slednji niti enkrat niso izvedli, zato je neustrezna odločitev sodišča prve stopnje, da naj bi stiki potekali "po predhodni uskladitvi", saj ne gre za zadosti določno opredelitev stikov, na kar pravilno opozarja pritožba. Takšna odločitev je ustrezna le v primerih, ko sta se starša sposobna konstruktivno dogovarjati in ko med njima glede stikov ni večjih sporov2.

9.V predmetni zadevi, pa sta že tekom postopka oba udeleženca navajala, da se ne uspeta dogovoriti glede načina preživljanja poletnih počitnic, oz. je nesporno, da otroka s predlagateljico fizičnega stika že od januarja letos nista imela, zato je preživljanje poletnih počitnic neustrezno določeno. Zato je sodišče druge stopnje, upoštevaje, da bo potrebno te stike določiti za prihodnje leto (v kolikor v tem času ne bo odločeno s končno odločbo), v tem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10.Sodišče prve stopnje bo tako moralo presoditi stopnjo konflikta med udeležencema in ali je slednja res tako visoka, da udeleženca postopka ne zmoreta dogovoriti stikov in je zaradi ogrožanja otrok slednje dolžno storiti sodišče (v tem primeru je potrebna natančnejša določitev stikov, ki mora biti izvršljiva), ali pa starša zmoreta takšno stopnjo komunikacije, da otroka nista ogrožena.

11.Nadalje pravilno opozarja pritožba, da je določitev stikov preko video klica precej nedoločena, saj predlagateljici omogoča, da zahteva slednjega vedno, ko ima ona to možnost in v kolikor ji nasprotni udeleženec stika preko video klica ne omogoči, obstaja možnost izvršitve izreka denarne kazni. Zaradi preglednosti in glede na predlog nasprotnega udeleženca, da se stiki določijo dnevno ob 21.00 uri, ko se vsi nahajajo doma, kar je po oceni sodišča druge stopnje povsem primeren čas (zato nima prav predlagateljica, da stiki lahko potekajo tudi ko nasprotni udeleženec ni doma, saj je on tisti, ki mora stik omogočiti) in s tem tudi natančneje določeno, tako za predlagateljico kot nasprotnega udeleženca, prav tako pa je slednje v korist otrok, ki bosta natančno vedela, kdaj se s predlagateljico slišita oziroma vidita preko video klica. Še vedno pa lahko udeleženca postopka tovrstne stike, še posebej za vikend in druge proste dneve, uredita drugače, vse seveda v največjo korist otrok, vse z razlogom da se prepreči odtujitev od matere in s tem njuna ogroženost.

12.Sodišče prve stopnje pa je pravilno, za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen (103. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 226. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

13.Takšna ureditev stikov med predlagateljico in ml. otrokoma je po mnenju sodišča druge stopnje skladna s 161. členom Družinskega zakonika - DZ, saj se z njo preprečuje nadaljnja ogroženost otroka, ki bi bila podana, v kolikor stiki med materjo, to je predlagateljico, in obema otrokoma v starosti 8 in 5 let ne bi potekali.

14.Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje stike nekoliko natančneje določilo oz. v delu, ki se nanaša na poletne počitnice razveljavilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1VSL sklep IV Cp 1483/2024 z dne 7. 11. 2024.

2VSL sodba in sklep IV Cp 3186/2013 z dne 11. 12. 2013.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 266 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 103

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.