Jedro

Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postaviti objekta z namembnostjo čebelnjaka in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.

Izrek

Tožbi se delno ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Postojna, št. 3407-74/2009 z dne 6. 12. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo soglasja k postavitvi čebelnjaka na zemljišču parc. št. ... k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da zemljišče posega leži znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri in v območju Nature 2000, zato ima ta gozd po gozdnogospodarskem načrtu Racna gora (2008 – 2017) poudarjeno biotopsko funkcijo na 2. stopnji. Po prejemu vloge je upravni organ opravil ogled in ugotovil, da na omenjenem zemljišču že stoji lesen objekt v dimenzijah, ki so navedene v tožnikovi vlogi, vendar ne gre za čebelnjak, ampak za objekt, ki se uporablja za občasno bivanje ljudi. Ker je tožnik v vlogi navedel neresnična dejstva in ne gre za čebelnjak, poleg tega pa bi bivanje ljudi v tem prostoru ogrozilo biotopsko in hidrološko funkcijo okoliških gozdov, je to razlog za izdajo zavrnilne odločbe.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in med drugim navedel, da je treba izdajo soglasja zavrniti, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je v zadevi vložil popolno vlogo in da izpolnjuje vse pogoje za izdajo soglasja. Sporni objekt je čebelnjak, saj do panjev, ki so nameščeni v njem, čebele dostopajo preko preluknjane stranice. Na objektu je nameščena tudi registrska tablica čebelnjaka SI 223384. Do parcele ima urejen dostop z javne gozdne ceste, zato meni, da bi mu toženka morala izdati pozitivno odločbo. Predlaga, naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj in da naj razsodi, da je toženka dolžna ugoditi njegovi vlogi za izdajo soglasja. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je delno utemeljena.

Po prvem odstavku 21. člena ZG je treba za graditev objektov in posege v gozd oz. gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: Zavod). Glede na tretji odstavek istega člena soglasja ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožnik vložil zahtevo za izdajo soglasja za postavitev čebelnjaka v tam navedeni velikosti in vlogi priložil kopijo kartografskega dela prostorskega akta z označeno lego čebelnjaka ter na roke narisano skico omenjenega objekta. O taki zahtevi bi moral upravni organ tudi odločiti, ne pa da je z ogledom preverjal, ali v naravi dejansko že stoječi objekt ustreza podatkom iz vloge. Drugače povedano: organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postaviti objekta z namembnostjo čebelnjaka in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.

Glede na stališče v izpodbijani odločbi, da bi moral tožnik navesti, da potrebuje soglasje za legalizacijo objekta, sodišče dodaja, da ZG ne predvideva izdaje različnih soglasij glede na to, ali je gradnja načrtovana ali že končana. Tudi pri slednjem se soglasje izda oz. o njem odloča glede na predloženo dokumentacijo, kontrola, ali obstoječi objekt razpolaga z ustreznimi dovoljenji oz. ali so bila ta izdana prav za tak objekt, kakršen je zgrajen, pa je stvar nadzora.

Navedeno izhaja tudi iz določb Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki so navedene v uvodu izpodbijane odločbe. Peti odstavek 50. člena ZGO-1 predpisuje, da soglasodajalec izda odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja, če ugotovi, da gradnja po predpisih (po predpisih, ki sodijo v delovno področje posameznega soglasodajalca – op. sodišča) ni dopustna ali mogoča in se v tem primeru vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja. Iz prvega odstavka istega člena pa izhaja, da mora biti vlogi za določitev projektnih pogojev, v kateri mora investitor navesti podatke o nameravani gradnji, priložena idejna zasnova. Navedeno kaže, da se odločanje o projektnih pogojih oz. o soglasju opravi na podlagi podatkov, navedenih v omenjenih dokumentih.

Ker je torej upravni organ nepravilno uporabil tretji odstavek 21. člena ZG in je štel, da mora v zvezi z odločanjem o soglasju za postavitev čebelnjaka preveriti tudi dejansko stanje na terenu, to pa je imelo za posledico, da sploh ni ugotavljal vpliva čebelnjaka na gozd, zaradi česar je bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče je zato tožbi v njenem izpodbojnem delu ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo (2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek na prvo stopnjo (tretji odstavek istega člena). V njem bo moral upravni organ odločiti o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja v zvezi s postavitvijo čebelnjaka in mu po potrebi za ta poseg izdati projektne pogoje.

V preostalem delu je sodišče tožbo zavrnilo. Glede na prvi odstavek 33. člena ZUS-1 se s tožbo lahko zahteva odprava ali sprememba upravnega akta, ali njegova izdaja oz. vročitev. S tožbo v upravnem sporu torej ni mogoče doseči, da bi sodišče v izreku sodbe upravnemu organu naložilo, da mora v ponovljenem postopku izdati pozitivno odločbo.

Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 je tožnik v primeru, če sodišče ugodi tožbi in izpodbijani upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanjo enaki kot v primeru, če bi uspel v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila v višini 350,00 EUR. Ta je določen v drugem odstavku 3. člena Pravilnika za primer, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Že plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).