Jedro

Sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi si bile koristi staršev in otroka v navzkrižju. Zgolj dvom sodišča, da sta udeleženca sposobna uveljavljati resnične koristi otroka v tem postopku, pa ne zadošča za utemeljen zaključek o koliziji interesov ter za imenovanje kolizijskega skrbnika. Razen tega dosedanje ravnanje predlagateljice kaže, da ne ravna v nasprotju s koristmi in interesi otroka. V takšnih okoliščinah postavitev kolizijskega skrbnika ni potrebna.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 5. 9. 2023, r. št. 127, se delno ugodi in se znesek 495,00 EUR v I. točki sklepa nadomesti z zneskom 442,68 EUR, znesek 603,90 EUR v I. in IV. točki sklepa pa se nadomesti z zneskom 540,07 EUR.

II. V ostalem se pritožba zoper sklep r. št. 127 zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep potrdi.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 5. 9. 2023, r. št. 128, se ugodi in se sklep razveljavi.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom r. št. 127 odmerilo nagrado sodnemu izvedencu ter naložilo predlagateljici, da založi manjkajoči predujem. S sklepom r. št. 128 je imenovalo odvetnico A. A. za skrbnico za posebni primer mladoletnemu B. B. 2. Zoper sklepa se pritožuje predlagateljica. V pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da izvedenec ni upravičen do priznanja nagrade, ker ni opravil izvedenskega dela. Poleg tega je presegel svojo vlogo izvedenca. Namesto, da bi odgovoril na vprašanja sodišča, je izvedenec med staršema vodil mediacijo. Zmotni so tudi zaključki sodišča o posameznih postavkah nagrade. Izvedenec za pripravo dopolnitve mnenja ni študiral spisa. Iz mnenja ni razvidno, da bi opravil pregled otroka in staršev. Ni utemeljeno, zakaj naj bi izvedencu pripadala nagrada za trajanje 2 x 51 EUR. Izvedencu tudi ne pripada nagrada za zelo zahtevno mnenje. Napačna je tudi odmera materialnih stroškov. Predlagateljica ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja, zato ni dolžna trpeti stroškov v zvezi z njegovo dopolnitvijo.

V pritožbi zoper sklep r. št. 128 predlagateljica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ni podlage za imenovanje skrbnika za posebni primer otroku. Sodišče ima vse možnosti, da od otroka pridobi informacije, ki jih potrebuje za odločitev o varstvu njegove koristi, ne da bi bilo za to potrebno posredovanje pravnega strokovnjaka. Postavitev skrbnika za posebni primer je sama s seboj v nasprotju, saj skrbnik izjavlja voljo namesto varovanca in ne kot pomoč varovancu. Sodišče ne upošteva, da izjava otroka ni odločilna pri odločanju o varstvu njegove koristi. Otrok je star 9 let in še ni v razvojni fazi, ko bi lahko dolgoročno presojal, kaj mu je v korist in v njegovem najboljšem interesu. Predvsem pa ni sposoben realno oceniti, kaj pomeni zanj to, da oče z njim manipulira. Tudi ni zmožen oceniti, kakšen vpliv ima na njegovo življenje očetova nezrela osebnostna struktura. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da je imenovanje skrbnika potrebno, ker so si koristi staršev in otroka v navzkrižju. Konflikten odnos med staršema ne more biti podlaga za postavitev skrbnika za posebni primer, saj mora sodišče samo ugotoviti, kaj je otroku v največjo korist. Sodišče z ničemer ne utemelji, zakaj naj predlagateljica ne bi bila sposobna uveljaviti resnične koristi otroka. Zaključek sodišča, da se starša medsebojno obtožujeta in da zato ne upoštevata otrokovih potreb, je popolnoma zmoten v tistem delu, ki se nanaša na predlagateljico. Osnovno izvedensko mnenje izvedenca psihiatra je potrdilo, da nasprotni udeleženec svoj stil vedenja prenaša tudi na otroka in da je škoda pri otroku zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že povzročena. Izvedenec ugotavlja, da pri očetu ni možnosti za spremembo. Predlagateljici se brez vsake podlage očita, da na očeta naslavlja neutemeljene očitke. Predlagateljica v skrbi za otrokov razvoj upravičeno opozarja na pomanjkljive starševske zmožnosti na očetovi strani, kar pa ne pomeni, da predlagateljica ne zmore zaščititi otrokovih koristi. Sodišče predlagateljici neutemeljeno odvzema pravico do uveljavljanja otrokovih koristi v tem postopku, poleg tega pa na otroka prelaga odgovornost, ki je ni niti dolžan niti zmožen prevzeti. Izvedenec ugotavlja, da je osebnostna struktura predlagateljice zrela, resna in odgovorna, da se zaveda potreb svojega otroka, da opaža neugodne vzorce, ki jih otrok pridobiva od očeta in da išče strokovno pomoč za odpravljanje le-teh. Sodišče v svojem sklepu brez vsake podlage projicira lastnosti nasprotnega udeleženca tudi na predlagateljico, ki je v resnici edina, ki se vsakodnevno spopada s posledicami očetovega manipuliranja z otrokom.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeni pritožbi. Sodni izvedenec v odgovoru na pritožbo zoper sklep r. št. 127 smiselno predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba zoper sklep r. št. 127 je delno utemeljena. Pritožba zoper sklep r. št. 128 je utemeljena.

**O pritožbi zoper sklep r. št. 127**

5. Prvo sodišče je na naroku 6. 7. 2023 naložilo izvedencu, da v zvezi s predlogom predlagateljice za spremembo ureditve stikov med otrokom in nasprotnim udeležencem dopolni svoje mnenje s tem, da opravi pregled (razgovor) z otrokom in udeležencema ter opazovanje interakcije udeležencev, nato pa poda dopolnitev mnenja. Izvedenec je opravil navedene aktivnosti 1. 8. 2023 ter podal dopolnitev mnenja z dne 29. 8. 2023. 6. Izvedenec je s tem opravil svojo nalogo. Na kakšen način se je izvedenec lotil svojega dela, je stvar njegove strokovne presoje. Njegove metode dela nimajo ničesar skupnega z mediacijo v sodnih postopkih. Glede na opravljeno delo je izvedenec upravičen do nagrade v skladu z določili Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik).

7. Prvo sodišče je utemeljeno priznalo izvedencu nagrado za pregled otroka ter pregled udeležencev (2 x 102 EUR), v skladu s prvim odstavkom 39. člena Pravilnika. Enako velja za priznano nagrado za zelo zahtevno dopolnitev izvedenskega mnenja (drugi odstavek 40. člena Pravilnika). Pregled se je nanašal tudi na vsakega preiskovanca posebej, ne pa le na njihov skupni pregled. Zahtevnost izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve je odvisna zlasti od vrste in kompleksnosti zadeve (prvi odstavek 42. člena Pravilnika). Pritožbena navedba, da ne gre za zelo zahtevno mnenje oziroma dopolnitev, ni argumentirana. Glede na konflikten odnos med udeležencema je tudi problematika urejanja stikov zahtevnejša, kar je razvidno iz celotnega stanja zadeve, to pa utemeljuje priznanje nagrade za zelo zahtevno dopolnitev mnenja.

8. Pritožba utemeljeno graja priznanje nagrade 51,00 EUR za študij spisa. Izvedencu je bila predhodno že priznana nagrada za študij spisa, zato mu za dopolnitev mnenja ta nagrada ponovno ne pripada, ob tem, da v spisu ni bilo nobene dodatne dokumentacije. Izvedencu tako pripada 8,8 EUR na račun materialnih stroškov, ne pa 10,00 EUR. Skupaj znaša nagrada 442,68 EUR (namesto 495,00 EUR), z DDV vred pa 540,07 EUR (namesto 603,90 EUR).

9. Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala predlagateljica, zato je predhodno dolžna kriti tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja, ne glede na to, da ni predlagala te dopolnitve (prvi odstavek 153. člena ZPP). Ker založeni predujem ne zadošča za kritje teh stroškov, je predlagateljica dolžna plačati tudi manjkajoči predujem.

10. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

**O pritožbi zoper sklep r. št. 128**

11. Prvo sodišče je sinu udeležencev postavilo skrbnico za posebni primer, sklicujoč se na 267. člen Družinskega zakonika (DZ). Glede na razloge izpodbijanega sklepa je prvo sodišče očitno imelo v mislih situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 269. člena DZ, saj svoj sklep utemeljuje tudi (predvsem) iz razloga, da so si koristi udeležencev in njunega otroka v navzkrižju. Predlagateljica utemeljeno graja izpodbijani sklep, saj glede na ugotovljena dejstva in celotno gradivo v spisu za takšen sklep ni tehtne podlage.

12. Okoliščina, da je odnos med udeležencema precej konflikten, še ne pomeni, da bi to izrazito neugodno vplivalo na njune zmožnosti poskrbeti za koristi otroka. Sodišče imenuje kolizijskega skrbnika otroku tedaj, ko oceni, da je nasprotje interesov med otrokom in starši tako hudo, da sodišče niti ob sodelovanju in pomoči sodnega izvedenca ter centra za socialno delo ne more zadostno zavarovati otrokovih koristi (dr. Mateja Končina Peternel, Otrok kot udeleženec postopka, Pravosodni bilten, št. 1/2021, str. 122). V obravnavani zadevi, v kateri je otrok le materialni udeleženec postopka, je treba še posebej skrbno presoditi, ali otrok res potrebuje kolizijskega skrbnika, saj sodišče z njegovim imenovanjem lahko neutemeljeno poseže v pravice staršev (54. člen Ustave RS).

13. Prvo sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi si bile koristi staršev in njunega otroka v navzkrižju. Zgolj dvom sodišča, da sta udeleženca sposobna uveljavljati resnične koristi otroka v tem postopku (ker je odnos med njima konflikten, ker nista sposobna komunicirati brez medsebojnega obtoževanja in ker premalo upoštevata sinove pripombe - katere so te, prvo sodišče ne pojasni), ne zadošča za utemeljen zaključek o koliziji interesov ter za imenovanje kolizijskega skrbnika.

14. Iz dosedanjih ugotovitev oziroma podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica zrela, resna in odgovorna oseba ter prepoznava in poskrbi za otrokove potrebe (otrok je v šoli uspešen, nima čustvenih in vedenjskih težav), zna se ustrezno odzivati tudi na otrokovo stisko, ki jo čuti predvsem ob očetovem neodgovornem ravnanju, pri čemer otroka ne odtujuje od očeta. Dosedanje ravnanje predlagateljice kaže, da ne ravna v nasprotju s koristmi in interesi sina. V takšnih okoliščinah postavitev kolizijskega skrbnika ni potrebna.

15. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvo sodišče pri njegovi izdaji izhajalo predvsem iz dopolnitve mnenja sodnega izvedenca psihiatra, ki je ob zadnjem pregledu otroku dal navodila, kako povedati staršema, kaj ni v redu pri njima, ter mu izročil svojo vizitko s prošnjo, da ga pred naslednjo obravnavo pokliče po telefonu in mu pove, koliko sta se starša držala dogovora, doseženega na pregledu. Po mnenju izvedenca bi bilo koristno, da se sodišče na naslednji obravnavi seznani z otrokovim poročilom (?!) glede vedenja staršev v času od pregleda do obravnave.

16. Ob izdaji sklepa je bil otrok udeležencev star šele 9 let. Otroka te starosti ni mogoče obremenjevati s tako aktivnim sodelovanjem v postopku v vlogi nekakšnega izvedenčevega informatorja. Sodišče mora ugotoviti relevantna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s pomočjo izvedenca ustrezne stroke. Za vprašanja v zvezi z zaupanjem otroka v varstvo in vzgojo ter ureditvijo stikov je najustreznejši strokovnjak izvedenec s področja klinične psihologije (prim. dr. Bernarda Dobnik Renko in Nada Hribar, Delo sodnih izvedencev klinično psihološke stroke v družinskopravnih postopkih, Pravosodni bilten, št. 2/2018, str. 161). Imenovani izvedenec je v prvi dopolnitvi svojega mnenja podprl predlog za postavitev izvedenca (kliničnega) psihologa, pri čemer mu je prvo sodišče že v okviru njegovih nalog naložilo tudi, da k izvedenskemu delu pritegne izvedenca klinično psihološke stroke (III. točka sklepa z dne 9. 12. 2022), vendar pa do tega sodelovanja ni prišlo. V nadaljevanju postopka bo moralo prvo sodišče razčistiti preostala sporna vprašanja s postavitvijo izvedenca kliničnega psihologa.

17. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).