Jedro

Zakon o dpolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. št. 161/2021 z dne 6.10.2021) v 2. členu določa, da je sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist podlaga za njeno vknjižbo v zemljmiško knjigo ne glede na vknjižene prepovedi odtujitve ali obremenitve na zemljišču, na katerem se ustanovi služnost v javno korist.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice zavrnilo. V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodniška pomočnica s sklepom Dn 261241/2021 dne 14.12.2021 odločila, da se predlagana vknjižba ne dovoli. Predlagateljica je namreč na podlagi Pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti z dne 11.5.2020 glede parcele št. 193/2 k.o. A (v nadaljevanju Pogodba), ki jo je sklenila z lastnico nepremičnine, predlagala vknjižbo neprave stvarne služnosti. Vknjižba ni bila dovoljena, ugovor pa zavrnjen, ker je sodišče presodilo, da je pri nepremičnini vknjižena pravica prepovedi odtujitve in odtujitve nepremičnin, ki je po določbi 47. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ovira za dovolitev vpisa, saj bi le ta začel učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Gre za listine iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 ter ni bilo priloženo soglasje imetnikov vpisane pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis. Tudi ni mogoče Pogodbe enačiti z odločbami državnega organa o omejitvi lastninske pravice.

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep tako spremeni, da se ugovoru ugodi in za tem ugodi tudi zemljiškoknjižnemu predlogu z dne 13.12.2021. Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve pri predmetni nepremičnini ne predstavlja ovire za vknjižbo neprave stvarne služnosti, saj Zakon o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. št. 161/2021 z dne 6.10.2021) v 2. členu določa, da je sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist podlaga za njeno vknjižbo v zemljiško knjigo ne glede na vknjižene prepovedi odtujitve ali obremenitve na zemljišču, na katerem se ustanovi služnost v javno korist. Gre za specialni predpis, ki v tem primeru negira uporabo 47. člena ZZK-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da pogodba o ustanovitvi služnosti, pa tudi če je bila sklenjena namesto izdaje odločbe o prisilni ustanovitvi služnosti, ni odločba, ki bi jo izdal državni organ. V zvezi s tem je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso, odločbo VSK CDn 191/2020 z dne 13.11.2020 le delno utemeljeno, kajti prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da je bil Zakon o nadzoru države meje dopolnjen, na kar utemeljeno opozarja pritožnica (v nadaljevanju ZNDM-2F). ZNDM-2F je začel veljati in se uporablja od 21.10.2021 dalje, v tretjem odstavku 8. člena pa je določeno, da je sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist podlaga za njeno vknjižbo v zemljiško knjigo, ne glede na vknjižene prepovedi odtujitve ali obremenitve na zemljišču, na katerem se ustanovi služnost v javno korist. Glede na navedeno vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za dovolitev tega vpisa. Nenazadnje pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist nadomešča odločbo državnega organa o omejitvi lastninske pravice (odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist), kar je očitno zakonodajalec s spremembo ZNDM tudi upošteval na ta način, da vknjižena pravica prepovedi odtujitve ali obremenitve ni ovira za vpis pravic na podlagi take pogodbe.

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep zemljiškoknjižnega sodnika razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru predlagateljice, upoštevaje zgoraj povzeto, ter glede na naravo odločitve zagotovi kontradiktoren postopek (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).