Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem dolžnik zgolj navaja, da sta se z upnikom dogovorila za drugačen način izpolnitve obveznosti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ne da bi za te svoje navedbe predložil kakršnekoli dokaze, je neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, sodišče prve stopnje pa je ugovor kot neutemeljen poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži, pošlje sodišče prve stopnje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. čl. ZIZ).
Dolžnik v ugovoru navaja, da sta se z upnikom dogovorila o pobotni poravnavi dolga na mesečne obroke. Na podlagi takšnih trditev ni moč ugotoviti, ali dolžnik ugovarja izvršbi zaradi sklenjenega pobotnega dogovora, na podlagi katerega je terjatev med strankama prenehala, ali pa zaradi dogovora o obročnem odplačilu dolga, s katerim je bila njegova dolžnost izpolnitve odložena. Navedeno pomeni, da ni dolžnik v ugovoru jasno navedel niti dejstev, s katerimi utemeljuje ugovor, sploh pa ni navedel nobenih dokazov, s katerimi bi lahko ta dejstva dokazal. Ugovor dolžnika je zato neutemeljen, kot takšnega pa ga je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).