Jedro

V konkretnem primeru je sporna opredelitev stanovanja v lasti prosilke kot primernega in njegovo vrednotenje v okviru premoženja v lasti prosilke. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je tožnica lastnica le 3/32 navedenega stanovanja, torej le 12,47 m2 stanovanja, kjer tudi biva. Tožena stranka je tako pravilno uporabila določbo 24. člena ZSVarPre in 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji prosilke A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ji dodelila redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 709/2009 in v postopku mediacije, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks (točka I. izreka), za izvajanje BPP se določi odvetnik B.B. (točka II. izreka). Odvetnik, ki je izvajal BPP, je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP. K napotnici morajo biti priloženi stroškovniki, za opravljeno dejanje BPP v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti priložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Če odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči (točka III. izreka). Tožnica je 1. 3. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP. Tožena stranka navaja listine, ki jih je upoštevala pri presoji in navaja določbe 9., 10., 11., 12., 13., 23., 24., 26., 28., 29., 40., 41., 43., 48. in 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zvezi s sporno opredelitvijo stanovanja v lasti prosilke kot primernega in njegovega vrednotenja v okviru prosilkinega premoženja je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe v točki 13 navedla, da iz podatkov Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) izhaja, da je prosilka lastnica 3/32 nepremičnine par. št. 118/184, k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ... z uporabno površino 133,00 m2 in tržno vrednostjo 232.225,00 EUR. Navaja prvo točko prvega odstavka in drugi odstavek 24. člena zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Na navedenem naslovu živijo poleg prosilke in njenega sina C.C. še D.D., E.E. in F.F. Maksimalna površina primernega stanovanja, ki se ne upošteva kot premoženje prosilke in njene družine znaša 155,00 m2, uporabna površina prosilkinega stanovanja pa znaša 133,00 m2. 2. Tožnica v tožbi tožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ za družinskega člana prosilke štel mld. sina C.C. in ugotavljal tudi povprečni mesečni dohodek prosilke in njene družine na družinskega člana. Ugotovljeno je bilo, da je prosilka lastnica 133,00 m2 velikega in 232.225,00 EUR vrednega stanovanja. Kot prosilkine družinske člane pa je upošteval člane gospodinjstva D.D., E.E. in F.F., pri čemer ni jasno, kakšen status navedene osebe imajo. Ni mogoče preizkusiti ali gre za primerno stanovanje. Pri ugotavljanju primernosti stanovanja, v katerem prosilka živi, bi bilo potrebno upoštevati zgolj površino, ki pripada prosilkini družini (družinskim članom), to je prosilki in njenemu sinu, presežek površine stanovanja pa kot prosilkino premoženje. Opozarja na Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki govori o članih gospodinjstva, ZBPP pa se na citirani Pravilnik smiselno sklicuje. V skupnem gospodinjstvu s prosilcem za BPP lahko živijo še njegovi otroci, ki jih ni več dolžan preživljati, starši oziroma druge osebe, ki se ne upoštevajo kot prosilčevi družinski člani pri izračunu višine dohodka na družinskega člana, zato je nedopustno upoštevati drugačne kriterije pri izračunu primerne površine stanovanja.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v izpodbijani odločbi v obrazložitvi v točki 13 navedeno, da je prosilka lastnica 3/32 stanovanja, kar pomeni, da od 133,00 m2 prosilki pripada 12,47 m2. Navaja drugi odstavek 24. člena ZSVarPre, ki določa velikost primernega stanovanja in število oseb, ki se upošteva in ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko bivajo. Kot izhaja iz izpisa GURS na naslovu ... bivajo poleg A.A. še D.D., E.E. in F.F. Napačno je tolmačenje, da je organ BPP štel te osebe kot družinske člane. Štel jih je kot osebe, ki dejansko prebivajo na tem naslovu. Ker je prosilka že na podlagi navedenih dejstev izpolnjevala pogoj, da se stanovanje ne upošteva kot premoženje prosilke, pristojni organ ni dodatno pojasnjeval izpolnjevanja pogojev. Tudi če navedenih oseb ne bi štel v smislu drugega odstavka 24. člena ZSVarPre, bi bilo prošnji prosilke ugodeno, saj je prosilka lastnica stanovanja do 3/32, torej 12,47 m2, primerno stanovanje za dvočlansko gospodinjstvo, ob upoštevanju družinskega člana sina prosilke (drugi odstavek 24. člena ZSVarPre in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem) pa je 90,00 m2. 4. Tožba se zavrne.

5. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporna opredelitev stanovanja v lasti prosilke kot primernega in njegovo vrednotenje v okviru premoženja v lasti prosilke. Iz 13. točke obrazložitve izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da je prosilka lastnica le 3/32 nepremičnine in sicer parcele št. 118/184 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ... z uporabno površino 133,00 m2, kjer živi prosilka s svojo družino. Tržna vrednost navedenega stanovanja znaša 232.225,00 EUR. Ugovor tožnice, da je zmotno ugotovljeno dejansko stanje in da je obrazložitev nepopolna, je neutemeljen. Tožnica v tožbi napačno izhaja iz dejstva, da je prosilka v celoti lastnica 133,00 m2 velikega stanovanja v katerem biva na naslovu ... z tržno vrednostjo 232.225,00 EUR. Iz točke 13 obrazložitve izpodbijane odločbe pa jasno izhaja, da je tožnica lastnica le 3/32 navedenega stanovanja, torej le 12,47 m2 stanovanja na naslovu ..., kjer tudi biva. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 24. člena ZSVarPre in 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

6. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.