Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri tožniku sta delavca iz Bolgarije opravljala dela, ne da bi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe v skladu z ZDR. Prav tako tožnik delavca ni prijavil v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti. Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti tudi v primeru preizkusnega dela v skladu s 9. in 10. členom ZDR.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2009 je prvostopni organ tožniku prepovedal opravljanje delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo z delavcema A.A. in B.B. iz Bolgarije do odprave nepravilnosti, tj. dokler jima bo omogočal delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo. V obrazložitvi je navedel, da je bil dne 10. 7. 2009 pri tožniku opravljen izredni inšpekcijski pregled v skladu z 12. členom Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/00, v nadaljevanju ZID). Za tožnika kot delodajalca sta opravljala krovska dela delavca A.A. in B.B. do 9. 5. 2009, vendar tožnik z njima ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ju tudi ni prijavil v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Delavca svojega dela tudi nista opravljala na drugi pravni podlagi. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno (Uradni list RS, št. 12/07, v nadaljevanju ZPDZC) v 1. alineji 1. odstavka 5. člena navaja, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo in delavca ni prijavil v zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07 in 45/08, v nadaljevanju ZDR) v 9. členu določa, da se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. Ta pogodba je pisna, delodajalec pa je dolžan delavca tudi prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti, v skladu s posebnimi predpisi in mu tudi izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela (2. odstavek 9. člena ZDR). Na podlagi določbe 1. odstavka 17. člena ZID inšpektor dela z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi eno od kršitev navedeno v citirani določbi. Ker je v 1. odstavku 17. člena ZID zajeta tudi kršitev, ki jo je storil tožnik, saj je omogočil delo v svojem delovnem procesu delavcema A.A. in B.B. v času od 5. 5. 2009 do 9. 5. 2009, ne da bi z njima sklenil pogodbi o zaposlitvi in ne da bi ju prijavil v zavarovanje oz. brez druge ustrezne pravne podlage. Prvostopni organ je v skladu z navedenim na podlagi 1. odstavka 17. člena ZID izdal odločbo o prepovedi opravljanja delovnega procesa vse do odprave nepravilnosti, ki je v tem, da delodajalec z delavcema sklene pogodbo o zaposlitvi od dneva, ko sta začela opravljati delo in ju tudi prijavi v zavarovanje (17.a člen ZID) oz. jima omogoči delo na drugi pravni podlagi, v skladu s predpisi s tega področja.
Drugostopni organ je z odločbo št. 0610-33/2009 z dne 14. 9. 2009 pritožbo zavrnil. Tožnik v pritožbi ne zanika, da sta delavca tujca in da sta zanj opravljala delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Sklicuje pa se na nepoznavanje predpisov ter določbo 12. člena Kazenskega zakonika oz. na skrajno silo. Navaja tudi, da sta bila delavca na preizkusnem delu. Drugostopni organ tožniku pojasnjuje, da mora z delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi, če gre za preizkusno delo. Določba 52. člena ZDR navaja razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Med njimi je naveden tudi primer, če gre za delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje. V skladu z navedenim, bi lahko tožnik v danem primeru imenovana delavca „preizkusil“, vendar bi moral z njima skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ne more biti tudi razlog za opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi tožnikova želja, da ne bi trošil dodatnih sredstev. Tožnik sicer ne ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, saj priznava, da sta bila delavca A.A. in B.B. vključena v delovni proces brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Inšpektor za delo je na podlagi določbe 17. člena ZID tožniku prepovedal opravljanje dela z delavcema, ker je ugotovil, da tožnik kot delodajalec z delavcema ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in ju tudi ni prijavil v zavarovanje.
Tožnik se z odločitvijo ne strinja ter v tožbi navaja, da sta v mesecu maju 2009 zanj opravljala delo dva državljana iz Bolgarije, ki ju je tožnik vzel na preizkušnjo, da bi ugotovil, ali znata delati in če sta delavna. Tožnik je po poklicu gradbenik in ne pozna pravnih predpisov. Tako ni vedel, da bi moral z navedenima delavcema skleniti pogodbo o zaposlitvi, čeprav sta samo na preizkusnem delu. Tožnik je menil, da sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni potrebna. Pa tudi sicer ni želel trošiti dodatnih finančnih sredstev. Vendar pa gre po mnenju tožnika za dejanje storjeno v skrajni sili. Tožnik predlaga, da sodišče ugotovi, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti in ju razveljavi (pravilno odpravi op. sodišča).
Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Upravna organa prve in druge stopnje sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Sodišče se v delu, kjer so pritožbeni ugovori enaki tožbenim ugovorom, sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Iz listin upravnega spisa izhaja, da sta v času od 5. 5. 2009 do 9. 5. 2009 za tožnika kot delodajalca opravljala dela tudi delavca A.A. in B.B. iz Bolgarije, pri čemer tožnik z njima ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe v skladu z ZDR in ju tudi ni prijavil v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Na podlagi določbe 1. odstavka 5. člena ZPDZC je prepovedano zaposlovanje na črno. Na podlagi navedene določbe se šteje kot zaposlovanje na črno, če podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko delo opravlja in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju tudi ne oporeka. Ugovarja pa, da je v danem primeru šlo za poskusno delo in da kot gradbenik predpisov o delovnih razmerjih ne pozna. Po presoji sodišča je ugovor tožnika neutemeljen. Tožniku je pravilno pojasnil že prvostopni organ, da je tudi v primeru preizkusnega dela potrebno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi, ki jo opredeljujeta določbi 9. člena in 10. člena ZDR. V skladu z določbo 2. odstavka 11. člena ZDR pa se delo sme opravljati tudi na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava.
Prvostopni organ je tako na podlagi 1. točke 17. člena ZID povsem pravilno z odločbo tožniku kot delodajalcu prepovedal opravljanje delovnega procesa vse do odprave nepravilnosti, to je, do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe od dneva, ko sta delavca A.A. in B.B. začela opravljati delo pri tožniku. Prijaviti pa ju tudi mora v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje, kakor tudi v zavarovanje za primer brezposelnosti ter tudi zanju plačevati ustrezne prispevke od dneva, ko sta imenovana delavca pri tožniku začela opravljati delo, v skladu z določbo 17.a člena ZID.
Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.
Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.