Jedro

ZDen ureja vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov (člen 27 in 28) in stavbnih zemljišč (člen 31 in 32). Zemljišča, ki so bila po podržavljenju uporabljena za gradnjo, po ZDen niso posebna vrsta zemljišč. Tudi zemljišča, ki so bila ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna, po podržavljenju pa se je njihova namembnost spremenila, ker so bila uporabljena za gradnjo, so le ena vrsta podržavljenih zemljišč in to kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Drugačen pravni status imajo le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam predpis. Za odločanje o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč je pristojno odločati ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije, št. ... z dne 1. 8. 2002, se odpravi in zadeva pošlje v pristojno reševanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, št. ... z dne 14. 8. 2001, s katero je prvostopni organ odločil, da z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji pripada upravičencu do vrnitve premoženja AA odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, v znesku 2.627,00 DEM kot odškodnina za podržavljeni del nepremičnin parc. št. 1226, gozd 3, v izmeri 6.862 m2 in parc. št. 1229, gozd 3, v izmeri 414 m2, vl. št. 90, k.o. C, ki jih je Slovenska odškodninska družba, d.d., dolžna izročiti upravičencu v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Zahtevek za denacionalizacijo parc. št. 1226, gozd v izmeri 2097 m2, in parc. št. 1229, gozd v izmeri 8728 m2, vl. št. 90 k.o. C, pa je zavrnil. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ugotavlja, da je bil del parc. št. 1226 in parc. št. 1229 (pri)tožniku razlaščen z odločbo OLO B, št. Raz. ... z dne 30. 6. 1954, izdano na podlagi temeljnega zakona o razlastitvi, ki je naštet v 3. členu zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Razlastitev kmetijskega zemljišča je bila izvedena za potrebe gradnje letališča. Ker gre za pozidano zemljišče z objekti v kompleksu letališča Brnik, vrnitev v naravi ni možna, zato obsega denacionalizacija odškodnino. Zoper zavrnilni del prvostopnega odločbe pa se pritožba ne nanaša. Svojo pristojnost za odločanje o pritožbi je tožena stranka utemeljila s tem, da gre za podržavljenje kmetijskega zemljišča za potrebe gradnje, posegi v prostor in tudi prepisi o razlastitvi pa so v njeni pristojnosti. Po njenem mnenju bi prvostopni organ lahko odločil, da se denacionalizacija izvrši v obliki vračila nadomestnih nepremičnin, če bi mu upravičenec in zavezanec predložila sporazum o tem, da dá zavezanec upravičencu nadomestno nepremičnino. Vendar za stavbna zemljišča ni zavezanca, ker ni oblikovan sklad stavbnih zemljišč, iz katerega bi se lahko dala nadomestna zemljišča. Pravna oseba, ki ima predmetno zemljišče v svojih sredstvih, pa ni zavezanec za vrnitev, če zaradi zakonskih ovir vrnitev v naravi ni možna. Pa tudi sicer ni zakonska dolžnost prvostopnega organa, da doseže oziroma prisili zavezanca, npr. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v primerih iz 27. člena ZDen, da z upravičencem sklene sporazum, da dá namesto podržavljenega nadomestno premoženje. Le če bi bil tak sporazum dosežen, bi bil upravni organ nanj vezan. Zavrnila je tudi pritožbene navedbe, da naj bi bila odločitev prvostopnega organa premalo obrazložena.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v denacionalizacijskem postopku zahteval izročitev nadomestnega zemljišča in da se v upravni postopek vključi zavezanec, s katerim bi lahko sklenil sporazum o izročitvi nadomestnega zemljišča. Prvostopni organ je to zahtevo prezrl, ni ga napotil na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kot neuko in nevedno stranko ga ni opozoril na njegove pravice, tožena stranka pa se do očitanih kršitev pravil postopka ni opredelila, navaja zavezanca za stavbna zemljišča, ki ga ni, in je odločila v nasprotju z materialnimi predpisi. Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, izvede dokaze in odloči, da se prvostopna odločba in odločba tožene stranke razveljavita (pravilno odpravita).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku z vlogo, št. ... z dne 13. 1. 2003. Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da je zakonodajalec z ZDen-B (Uradni list RS, št. 65/98) vzpostavil pravno podlago za možnost denacionalizacije z vračanjem nadomestnih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pod predpisanimi pogoji pride v poštev, če podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi ovir, določenih v ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odločba US, 13/93-odločba US, 31/93, 24/95-odločba US, 20/97-odločba US, 23/97-odločba US, 65/98, 76/98-odločba US, 66/00, 66/00-obv. razl., 11/01-odločba US in 54/02), ni mogoče vrniti v naravi, ni pa takšne možnosti za vračanje nadomestnih stavbnih zemljišč. V obravnavani zadevi pa je za pravilno upoštevanje tega stališča odločilno, ali je bilo podržavljeno zemljišče v času, ko je bilo razlaščeno, kmetijsko oziroma gozdno ali stavbno.

Tožena stranka v svoji odločbi navaja, da je bilo razlaščeno kmetijsko zemljišče za potrebe gradnje. ZDen ureja vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov (člen 27 in 28) in stavbnih zemljišč (člen 31 in 32). Zemljišča, ki so bila po podržavljenju uporabljena za gradnjo, po ZDen niso posebna vrsta zemljišč. Tudi zemljišča, ki so bila ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna, po podržavljenju pa se je njihova namembnost spremenila, ker so bila uporabljena za gradnjo, so le ena vrsta podržavljenih zemljišč in to kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Na podlagi 44. člen ZDen izdani odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št.16/92 in 21/92) ureja njihovo vrednotenje v okviru kmetijskih zemljišč in gozdov in jih tako izloča iz vrednotenja po kriterijih, po katerih se vrednotijo stavbna zemljišča (navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, Uradni čist RS, št. 23/92, 42/93-odl. US in 65/93-odl. US). Po razlagi, ki jo je podalo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-42/93-15 z dne 15. 12. 1994 (Uradni list RS, št. 3/95) so bila kmetijska in gozdna zemljišča, ne glede na pravno podlago podržavljenja, nacionalizirana kot kmetijska oziroma gozdna. Drugačen pravni status imajo le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam predpis. Kot tak predpis ustavno sodišče navaja zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/85), ki je republiške izvršne svete pooblaščal za določitev krajev, ki se štejejo za mesta in naselja mestnega značaja, okrajne ljudske odbore pa za določitev ožjih gradbenih okolišev. To pa so bila samo tista območja, ki so bila urbanistično že zgrajena ali pa naj bi bila po planirani stanovanjski in komunalni graditvi v doglednem času zazidana (34. člen zakona).

Iz odločbe o razlastitvi Okrajnega ljudskega odbora B, št. Raz. ... z dne 30. 6. 1954, ki jo oba upravna organa upoštevata kot dejansko podlago denacionalizacijskega zahtevka, je razvidno, da je bil BB razlaščen del parcel št. 1226 in 1229, po katastrski kulturi gozd. Glede na zgoraj pojasnjeno tudi iz ugotovitve tožene stranke, da je bilo razlaščeno kmetijsko zemljišče za potrebe gradnje, ne izhaja zaključek, da naj bi bilo razlaščeno zemljišče ob podržavljenju stavbno zemljišče. Da je bilo podržavljeno kmetijsko zemljišče oziroma gozd, trdi tudi tožnik. Če pa je bil podržavljen gozd, se postavi vprašanje pristojnosti tožene stranke za odločanje o pritožbi zoper prvostopno odločbo, saj je po 1. točki 57. člena ZDen za odločanje o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov pristojno ministrstvo, ki je pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po 25. členu ZUP/86 (Uradni list SFRJ, št. 47/86), po katerem se vodi obravnavani upravni postopek na podlagi 324. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Če upravni organ odloči o zadevi, za katero ni stvarno pristojen in za prevzem pristojnosti nima zakonske podlage, bistveno krši pravila postopka. Ker bi iz izpodbijane odločbe in podatkov predloženih upravnih spisov izhajalo, da je bilo v obravnavani zadevi podržavljeno gozdno zemljišče, sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni bila pristojna za odločanje o pritožbi zoper prvostopno odločbo. Zato je moralo izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo poslati Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da kot pristojni organ odloči o tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo.

Ker bo moral o pritožbi najprej odločiti pristojni organ, se sodišče ne more spuščati v presojo vsebine odločbe, ki jo je izdala tožena stranka. Zato se tudi ne opredeljuje do vsebinskih tožbenih ugovorov, da je tožnik v upravnem postopku zahteval vrnitev nadomestnega zemljišča oziroma, da mu možnost za to ni bila dana. O tem bo moral zavzeti stališče pristojni organ druge stopnje.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, in zadevo poslalo v odločanje pristojnemu organu. To odločitev je sprejelo na seji in ni opravilo glavne obravnave, kot je predlagala tožeča stranka, saj ni ugotavljajo dejanskega stanja, temveč izhaja sprejeta odločitev iz pravilne uporabe procesnih pravil.