Jedro

Spor iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki naj bi jo toženec povzročil tožnici kot najemnik stanovanja na opremi tega stanovanja, ni spor, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med spore, opredeljene v 5. členu ZDSS-1. Zahtevek za plačilo te odškodnine izhaja iz civilnega razmerja med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je glede zahtevka za plačilo 1.478,00 EUR s pp pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je tožnica kot upnica na Okrajno sodišče v Ljubljani dne 3. 3. 2023 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska v višini 5.527,75 EUR s pripadki. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlogu ugodilo s sklepom VL 16086/2023-2 z dne 7. 3. 2023, po obrazloženem ugovoru toženca pa je s sklepom VL 16086/2023-9 z dne 30. 3. 2023 ta sklep razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Ptuju.

2. Okrajno sodišče na Ptuju se je po tem, ko je tožnica podala dopolnitev tožbe, v kateri je vtoževala znesek 5.527,75 EUR in stroške izvršilnega postopka v znesku 164,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s sklepom P 52/2023 z dne 15. 6. 2023 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Iz sklepa izhaja, da tožnica v tem postopku zahteva od toženca (med drugim) povračilo škode, ki naj bi ji jo toženec povzročil pri opravljanju dela in sicer z napačno in malomarno izdelavo izdelkov. Pri svoji odločitvi se je sklicevalo na prvi odstavek 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1).

3. Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti glede zahtevka za plačilo zneska 1.478,00 EUR s pp ni sprejelo1 in je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je za odločanje v tem sporu v zvezi z zahtevkom tožnice za plačilo 1.478,00 EUR s pp stvarno pristojno Okrajno sodišče na Ptuju. Znesek v višini 1.478,00 EUR, ki ga tožnica vtožuje od toženca, predstavlja odškodnino, ki izvira iz najemnega razmerja med tožnico in tožencem za najem stanovanja na naslovu ..., Ptuj, kar po vsebini ne prestavlja individualnega delovnega spora o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.

4. Za odločanje v tem sporu je glede zahtevka za plačilo 1. 478,00 EUR s pp stvarno pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

5. Iz tožničinih navedb, ki izhajajo iz dopolnitve tožbe, je razvidno, da sta v vtoževanem znesku v višini 5.527,75 EUR (ki ga tožnica vtožuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2023 dalje) upoštevani njeni terjatvi iz dveh pravnih naslovov. Tožnica od toženca kot najemnika stanovanja na naslovu ..., Ptuj, vtožuje škodo v višini 1.478,00 EUR, ki naj bi jo toženec povzročil na opremi tega stanovanja. Ta škoda zajema stroške vseh popravil poškodovane opreme. Poleg tega pa tožnica v tem sporu od toženca kot delavca v delovnem razmerju vtožuje tudi škodo, ki naj bi ji jo ta povzročil z malomarno izdelavo izdelkov, zaradi česar je prišlo do njihovega izmeta. Ta škoda in stroški v zvezi z njo znašata po navedbah tožnice 3.052,94 EUR.

6. 5. člen ZDSS-1 določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih. Iz točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Za stvarno pristojnost delovnega sodišča kot specializiranega sodišča morata biti po citirani določbi kumulativno izpolnjena dva pogoja. Stranki spora morata biti delavec in delodajalec (oziroma njuni pravni nasledniki), poleg tega pa se mora spor nanašati na pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja.

7. Spor v zvezi s plačilom odškodnine za škodo, ki naj bi jo toženec povzročil tožnici kot najemnik stanovanja na naslovu ..., Ptuj, ni spor, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med spore, ki so opredeljeni v točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožnica in toženec sta bila sicer zares v razmerju delavca in delodajalca, vendar pa vtoževana škoda na opremi stanovanja v višini 1.478,00 EUR s pp ne izvira iz delovnega razmerja, sklenjenega med tožnico in tožencem. Ta škoda je posledica zatrjevanih ravnanj toženca v zvezi z najemno pogodbo, sklenjeno med njima.2 To pomeni, da za odločanje v tem sporu glede zahtevka za plačilo 1.478,00 EUR s pp ni stvarno pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, kot to določa točka b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako navedenega spora ni mogoče uvrstiti med preostale individualne delovne spore, navedene v 5. členu ZDSS-1, za reševanje katerih je stvarno pristojno delovno sodišče. 8. Zahtevek za plačilo 1.478,00 UER s pp torej izhaja iz civilnega razmerja med dvema fizičnima osebama (ki se nanaša na nastalo škodo v zvezi s sklenjenim civilnopravnim razmerjem), za rešitev katerega je glede na prvi odstavek 30. člena ZPP in prvi odstavek 57. člena ZPP pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

9. Vrhovno sodišče je v tem sporu o pristojnosti odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP.

1 Sprejelo pa je pristojnost za odločanje o preostalem delu zahtevka. 2 Iz navedb tožnice tudi ne izhaja, da bi bila najemna pogodba za omenjeno stanovanje sklenjena v zvezi z delovnim razmerjem.