Jedro

Tožnica je podala prošnjo, ki vsebuje vse sestavine po 32. členu ZBPP, med drugim tudi podatke o zadevi in navedbo željene oblike pravne pomoči, kakor tudi podatke o dohodkih, o premoženjskem stanju in druge podatke, ki jih prošnja mora vsebovati. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru ni nepopolna v smislu nepopolne vloge po 67. členu ZUP, zato niso bili podani pogoji za zavrženje prošnje na tej pravni podlagi. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral njeno prošnjo meritorno obravnavati in ugotavljati ali so podani objektivni, vsebinski in finančni pogoji ter oceniti okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 17/2011 z dne 21. 1. 2011 odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR povečane za 20 % DDV v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju (prvostopenjski organ) zavrgel prošnjo tožnice za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji v postopku opr. št. II P 690/2010, ki je v teku pred navedenim Okrožnim sodiščem v Kranju. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica prosila za brezplačno pravno pomoč v navedenem postopku po tožbi zaradi znižanja preživnine.

Prvostopenjski organ navaja, da prošnja ni bila popolna, zato je tožnico pozval, naj v roku 5 dni na kratko navede razloge, ki jih želi uveljavljati kot argumente v odgovoru na tožbo in sicer zakaj nasprotuje predlogu tožeče stranke A.A. za znižanje preživnine, z opozorilom na posledice v primeru, da ne bi ravnala v skladu z napotilom. Tožnica je 17. 1. 2011 odgovorila, da je argument za vložitev odgovora na tožbo že sama tožba in je argumentov za vložitev odgovora na tožbo več kot za vložitev tožbe, s katero tožnik zahteva znižanje preživnine na 8 EUR, 25 EUR, 10 EUR oz. 20 EUR za otroke. Prvostopni organ navaja določbo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca ter da tožnik uveljavlja spremenjene okoliščine na strani upravičencev. Argumentov, s katerimi bi tožnica ugovarjala navedbam v tožbi in na podlagi katerih bi bilo mogoče odločiti ali ima tožnica v postopku verjetne izglede za uspeh, kot to določa 1. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48-23/2008, v nadaljevanju ZBPP), tožnica ni navedla. Po mnenju prvostopenjskega organa bi tožnica morala navesti konkretne razloge zakaj nasprotuje zahtevku za znižanje preživnine, na kar je bila pozvana, zato na podlagi njenih navedb o izpolnjevanju vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prvostopenjski organi ni mogel odločiti. Vlogo tožnice je po 2. odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavrgel. Tožnici je pojasnil, da o njeni pravici do brezplačne pravne pomoči ni bilo meritorno odločeno in da lahko v isti zadevi ponovno vloži prošnjo.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je vložila tožbo. Tožba, ki jo je prejela, ima tožbeni zahtevek, v katerem oče štirih mladoletnih otrok zahteva znižanje preživnine na 8 EUR za enega otroka, 25 EUR za drugega, 10 EUR za tretjega in 20 EUR za četrtega otroka. Gre za očeta, ki je zaposlen in ki se poleg službe ukvarja še z kozjerejo in v postopku delitve skupnega premoženja dokazuje svoj nesorazmerno visok prispevek k ustvarjanju skupnega premoženja ter da je tožba v katerih zahteva znižanje preživnine tako absurdna, da je nemogoče pričakovati, da bi sodišče sledilo navedbam. Navaja, da prosilki za brezplačno pravno pomoč ni potrebno navesti konkretnih razlogov zakaj nasprotuje zahtevku za znižanje preživnine, saj 24. člen ZBPP določa, da se upoštevajo predvsem okoliščine ali je zadeva očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetno izglede za uspeh oz. ker gre za odgovor na tožbo torej presoja ali se ima smisel udeleževati postopka in vlagati nanje odgovor in ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Pravna argumentacija, ki bo del odgovora na tožbo, torej ne more biti okoliščina, katero naj navede prosilec, saj v kolikor bi znal pravno argumentirati odgovor na tožbo verjetno ne bi potreboval pravne pomoči temveč bi opravil delo sam. Sodišču predlaga, da tožeči stranki dodeli brezplačno pravno pomoč, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pri svojih razlogih in argumentih vztraja. V sodni praksi ni neobičajno, da se preživnine določijo v zneskih po 20 EUR mesečno ali celo nižjih. Tožnica se do navedb ni opredelila. Služba za brezplačno pravno pomoč je sklenila, da ni mogoče odločiti ali ima prosilka verjetne izglede za uspeh v postopku za znižanje preživnine. Od tožnice pa nedvomno ni mogoče pričakovati, da bi podala pravno argumentacijo, česar služba ni zahtevala in bi zadostovala laična pojasnitev okoliščin. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postopa po ZUP. V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel vlogo tožnice na podlagi 1. odstavka 67. člena ZUP kot nepopolno, za kar pa po mnenju sodišča ni imel pravne podlage. Obliko in vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 32. člen ZBPP, ki med ostalim zahteva, da mora prošnja vsebovati podatke o zadevi, v kateri se želi brezplačna pravna pomoč (4. alinea 3. odstavka 32. člena ZBPP) ter navedbo željene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči (5. alinea 3. odstavka 32. člena ZBPP). Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnica podala prošnjo, ki vsebuje vse sestavine po 32. členu ZBPP, med drugim tudi podatke o zadevi in navedbo željene oblike pravne pomoči, kakor tudi podatke o dohodkih, o premoženjskem stanju in druge podatke, ki jih prošnja mora vsebovati. Po mnenju sodišča prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru ni nepopolna v smislu nepopolne vloge po 67. členu ZUP, tako kot ugotavlja tožena stranka, zato po mnenju sodišča tudi niso bili podani pogoji za zavrženje prošnje na tej pravni podlagi. Ne glede na to, je tožeča stranka po pozivu, da odpravi pomanjkljivosti, v roku odgovorila na poziv, v katerem je navedla nestrinjanje s tožbo za znižanje preživnine, zato bi po mnenju sodišča organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo moral meritorno obravnavati in v skladu z določbo 24. člena ZBPP ugotavljati ali so podani objektivni, vsebinski in finančni pogoji ter oceniti okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je imela po mnenju sodišča zadosti podatkov, ki jih po 24. členu ZBPP potrebuje za meritorno odločanje.

Ker po povedanem niso izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne na pravni podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP, je izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti na podlagi 2. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrniti toženi stranki, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka istega člena, v ponoven postopek.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.