Jedro

Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel. Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba št. ... z dne 16. 3. 2010 in sklep Območne enote Ljubljana št. ... z dne 29. 9. 2009, s katerima je tožena stranka zavrgla zahtevo tožnika, da se dovoli obnova postopka, v katerem je tožena stranka zunajzakonski partnerici sedaj pokojnega A.A., A.B., od 1. 3. 2009 dalje priznala pravico do vdovske pokojnine, da se zahteva A.B. za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrne ter da tožena stranka ustavi izplačilo vdovske pokojnine in od A.B. zahteva vrnitev že prejetih zneskov pokojnine.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka, pritožil tožnik in navedel, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni izkazal pravnega interesa za vložitev predloga oziroma za udeležbo v postopku. A.B. se v drugih postopkih sklicuje na ugotovitev zunajzakonske skupnosti pri toženi stranki, to pa škodi tožnikovim premoženjskim interesom. Kot davkoplačevalec in tudi kot državljan ima pravico zahtevati, da se prepreči oškodovanje v skladu tožene stranke. A.B. ni upravičena do vdovske pokojnine zaradi neprimernega vedenja do tožnikovega očeta, ko je bil v zadnjem obdobju zaradi bolezni nezmožen izražati svoje interese. Odtujila je življenjske prihranke tožnikovega očeta in tožnika ovirala pri normalnih stikih z bolnim očetom. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti, ker sodišče ni dovolilo vpogleda v spis, v katerem so bili dopisi A.B., kasneje se je z vpogledom v kopijo spisa prepričal, da je bila iz spisa odstranjena zdravstvena dokumentacija ter dopisi in dokazi, ki jih je predložila A.B.. Med pokojnim očetom A.A. in A.B. ni bilo zunajzakonske skupnosti, ker niso izkazani njeni elementi. „Pobrala“ je vse očetove življenjske prihranke in je tožnik zoper njo vložil ovadbo ter zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Tožbo za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti je A.B. umaknila. Pritožbi prilaga zapisnik o glavni obravnavi v kazenski zadevi po zasebni tožbi zoper A.B..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki jih prvostopenjskemu sodišču očita pritožba in bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, niti kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – Odl. US, 121/08 – Skl. US, 57/09 – Odl. US, 12/10 – Odl. US, 50/10 – Odl. US in 107/10 – Odl. US), sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Preizkus pravilne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10), ki ga tožena stranka po določbah 12. in 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – Odl. US, 114/06 – ZUTPG, 17/07, 5/08, 10/08 – ZVarDod, 73/08, 8/09, 53/09, 98/09 – ZIUZGK, 7/10, 27/10 – Odl. US, 38/10 – ZUKN, 56/10, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 3/11, 57/11, 94/11 – Odl. US, 105/11 – Odl. US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A in 110/11 – ZDIU12) uporablja pri odločanju o pravicah iz obveznega zavarovanja, v socialnem sporu pomeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava (tako sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 577/2007 z dne 3. 4. 2008, Psp 640/2009 z dne 14. 1. 2010, Psp 604/2010 z dne 27. 1. 2011 in tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 94/2009 z dne 7. 3. 2011). Po 129. členu ZUP lahko organ kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, po preizkusu, s sklepom zavrže zahtevo, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po ZUP ne more biti stranka. Pravice, ki se zagotavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem ter osebe, ki jih lahko uveljavljajo, določata 4. in 250. člen ZPIZ-1. Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je tožena stranka A.B. priznala pravico do vdovske pokojnine tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi 4. člena ZPIZ-1. Pri odločanju o pravici do vdovske pokojnine je ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, kar je po 114. členu ZPIZ-1 pogoj za priznanje pravice, predhodno vprašanje. Tožena stranka je pri odločanju o pravici A.B. do vdovske pokojnine ugotovila, da je zadnja tri leta pred smrtjo A.A. živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. S tem je prvostopenjski organ tožene stranke v smislu prvega in drugega odstavka 147. člena ZUP sam obravnaval in rešil predhodno vprašanje. Po navedeni določbi ima rešitev predhodnega vprašanja v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine pravni učinek le v tej zadevi. Smiselno enako določa drugi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – Odl. US in 90/11 – Odl. US), da se o vprašanju obstoja življenjske skupnosti odloči v postopku odločanja o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od vprašanja obstoja takšne skupnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Tožnik zato neutemeljeno trdi, da ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti v postopku pri toženi stranki vpliva na njegove koristi in pravne interese tudi v drugih postopkih. Vprašanje dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze se rešuje v vsakem postopku, v katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od vprašanja obstoja takšne skupnosti.

Ker tožnik z zahtevo pri toženi stranki ni uveljavljal nobene pravice po ZPIZ-1 in ker ugotovitev obstoja življenjske skupnosti pokojnega A.A. z A.B. v postopku pri toženi stranki neposredno ne vpliva na ugotovitev takšne skupnosti v drugih postopkih, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik z zahtevo ni varoval svojih pravnih koristi. Po definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Organ mora po 44. členu ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti zato, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Tožnik v postopku pri toženi stranki ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi, o kateri bi bila po materialnem pravu, torej po ZPIZ-1, upravičena odločiti tožena stranka, zato je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZPIZ-1 pravilno zavrgel in z dokončno odločbo sklep o zavrženju potrdil. Ker tožnik ni uveljavljal pravic po materialnem pravu v postopku pri toženi stranki ne more imeti položaja stranke, zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe o kršitvah postopka, ki naj bi jih sodišče storilo, ker ni imel vpogleda v zdravstveno dokumentacijo ter v vloge in dopise A.B.. Postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta je bil zakonit, prav tako je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit, sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 61/04 – ZPMSPDSS, 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 33/10 – Skl. US in 47/10 – Odl. US) tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.