Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, je v določenih primerih lahko "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.
Posebnosti zapuščinskega postopka sta, da je v samem zakonu izražena težnja, da naj se postopek opravi pri sodišču z zakonom določene krajevne pristojnosti ter da zapuščinsko sodišče v številnih primerih stranke napoti na pravdo. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, četudi gre za zelo majhen kolektiv, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
1. Okrajno sodišče v Cerknici je stvarno in krajevno pristojno za vodenje zapuščinskega postopka po pokojni A. A. V predlogu za delegacijo pristojnosti navaja, da je iz smrtovnice razvidno, da je oporočna dedinja po pokojni B. B., ki je kot sodna zapisnikarica zaposlena na tem sodišču. Predlagatelj meni, da bi bil v primeru, če bi katera od sodnic z Okrajnega sodišča v Cerknici sodila v tej zapuščinski zadevi, lahko kršen videz nepristranskosti sojenja. Gre za majhen kolektiv, skupaj s tremi sodnicami je vseh zaposlenih 17 ljudi, zato so med njimi neizbežno spletene tesnejše vezi, kot bi bile v večjem, bolj tipičnem, sodnem kolektivu. B. B. je ena od treh sodnih zapisnikaric in je tako z vsemi sodnicami še posebej tesno vsakodnevno povezana. Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, poudarja, da pri sebi ne najde nobenega razloga, zaradi katerega v tej zadevi ne bi mogla odločati nepristransko, toda zdi se, da bi opisane okoliščine v očeh povprečnega razumnega posameznika mogle ustvariti dvom o tem, ali bodo udeleženci zapuščinskega postopka pred tukajšnjim sodiščem obravnavani nepristransko. Iz tega razloga predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, da za odločanje v tej zapuščinski zadevi določi drugo okrajno sodišče z območja Okrožnega sodišča v Ljubljani.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, je v določenih primerih lahko „drug tehten razlog“ za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje. Odločitev o njem je odvisna od vseh okoliščin primera. Predvsem so pomembna vprašanja, kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšna je narava spora in tudi kakšna je narava postopka. V obravnavani zadevi gre za zapuščinski postopek. To je nepravdni postopek, v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Njegovi posebnosti sta, da je v samem zakonu izražena težnja, da naj se postopek opravi pri sodišču z zakonom določene krajevne pristojnosti1 ter da zapuščinsko sodišče v številnih primerih stranke napoti na pravdo. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, četudi gre za zelo majhen kolektiv, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.2
4. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo zavrnilo.
1 Glej 178. člen ZD, ki določa, da stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. 2 Tako tudi VSRS npr. v sklepih I R 127/2018, I R 69/2008, I R 126/2007.