Jedro

Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga na obrazcu z osnovnimi podatki o terjatvi, ki vsebinsko ni obrazložena, mora biti v nadaljnjem pravdnem postopku obrazložena in sestavljena tako, kot zahteva prvi odstavek 180. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Tako je odločilo po ugotovitvi, da dopolnitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka 27. 1. 2025 po pozivnem sklepu za dopolnitev tožbe, ni popolna. Oprlo se je na četrti odstavek 108. člena ZPP.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pozivni sklep je bil nerazumljiv in nedoločen. Računi so določno navedeni v vlogi za izdajo evropskega plačilnega naloga in v izdanem plačilnem nalogu. Terjatev ni bila sporna ne po temelju ne po višini. Delo/storitve so bile opravljene. Vsi računi so specificirani po obsežni dokumentaciji. Izjemno težavno jo je ponovno navajati v dopolnitvi tožbe z vso dokumentacijo v dveh izvodih. Zaradi nespornosti storitev to niti ni bilo potrebno. Zato je tožnik predlagal svoje zaslišanje. Če bi bilo potrebno, bi prinesel vso dokumentacijo na sodišče ob zaslišanju za dokazovanje dejstva, da je toženec obljubil plačilo, plačal pa ničesar. Sklep je neobrazložen in nerazumljiv. Računi so tudi v pravdnem spisu Pl 2/21. K vlogi za izdajo evropskega plačilnega naloga ni treba predložiti računov. Toženec jim ni ugovarjal. Tožnik je v dopolnitvi tožbe pojasnil, zakaj tako ravna. Če je več vtoževanih računov, nastanejo problemi, delo sodišča je oteženo. Sodišče napačno razlaga 180. člen ZPP, ga krši, ne pove, kaj ni v redu, katera so vsa dejstva in dokazi. V dokaz navaja pravdni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani Pl 2/21, I P 1213/2018.

3.V pritožbenem roku tožeča stranka podaja še dopolnitev pritožbe, v kateri navaja, da se je pozivni sklep z dne 14. 1. 2025 napačno skliceval na prvi odstavek 180. člena ZPP in da je nerazumljiv, enako velja za izpodbijani sklep. Glede na obsežno dokumentacijo je zahteva sodišča glede računov nerazumljiva in nemogoča.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V okviru pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu, v katerem pritožbeno sodišče pazi na pravilno uporabo materialnega prava in procesne kršitve, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sklep pravilen v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami.

6.Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 27. 9. 2021 zoper toženca vložil vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga na podlagi 7. člena Uredbe (ES), št. 1896/2006 evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (v nadaljevanju: Uredba (ES), št. 1896/2006 ali: Uredba), za plačilo 25.209 EUR na podlagi več izdanih računov; da je toženec zoper izdani evropski plačilni nalog ugovarjal; da je bil tožnik obveščen o ugovoru in o posledičnem prenosu odločanja na običajni civilni postopek (tretji odstavek, člen 17 Uredbe) in da je bil v njem s pozivnim sklepom pozvan na dopolnitev tožbe skladno s prvim odstavkom 180. člena ZPP, čemur tožnik v postavljenem roku z dopolnitvijo tožbe ni zadostil.

7.Namen Uredbe št. 1896/2006 je bil poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zneski. Zaradi olajšanja izvajanja postopka in uporabe avtomatske obdelave podatkov postopek v največji možni meri temelji na uporabi standardnih obrazcev za komunikacijo med sodiščem in strankami. Vloga tožeče stranke in ugovor tožene stranke se zato podajata na obrazcih in (načeloma) nista obrazložena. Pravočasen ugovor, ki je lahko podan bodisi na standardnem obrazcu bodisi v drugačni pisni obliki, iz katere je razvidna vsebina ugovora, ni pa treba, da je obrazložena, zaključi postopek za evropski plačilni nalog in privede do neposrednega prehoda zadeve na običajni civilni postopek, razen, če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v primeru ugovora zaključi, česar po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi tožnik ni zahteval. Zmotno je torej pritožbeno naziranje, da je šlo v obravnavani zadevi za nesporno zadevo.

8.Ob ugotovitvi, da je toženec pravočasno podal ugovor zoper evropski plačilni nalog, je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 17. člena Uredbe (ES), št. 1896/2006 postopek nadaljevalo po pravilih običajnega pravdnega postopka, določenih v ZPP. Tožečo stranko je s pravilnim in dovolj jasnim sklepom na red. št. 82 spisa pozvalo k dopolnitvi tožbe ter jo opozorilo na posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP, če tožbe v postavljenem roku ne bo dopolnila z vsemi sestavinami, ki jih zahteva prvi odstavek 180. člena ZPP. Neutemeljeno je pritožnikovo sklicevanje na obrazec za izdajo evropskega plačilnega naloga ter v njem navedene podatke. Postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga in redni civilni postopek, ki mu sledi, nista en in isti postopek. Prvi poteka po pravilih iz Uredbe in, kot že rečeno, na podlagi neobrazloženih vlog, podanih na standardiziranih obrazcih.² Drugi po pravilih rednega civilnega postopka. Ker Uredba ne zahteva in ne predvideva, da bi vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga morala vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti, je v nadaljnjem pravdnem postopku ni mogoče šteti za tožbo v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Po navedenem pravnem določilu mora tožba vsebovati sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga, določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, ter obrazložitev t. i. kompetenčnega dejanskega stanja. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je torej obvezna sestavina tožbe - t. i. tožbena naracija. Tožnik mora navesti predvsem historični dogodek ali več historičnih dogodkov, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Pravne abstrakcije ali ohlapne in pavšalne navedbe ne zadoščajo. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 4 izpodbijanega sklepa, da je v tem pogledu ostala dopolnitev tožbe, ki jo je po pozivnem sklepu vložil tožnik, pomanjkljiva, pritožbena trditev, da je bil pozivni sklep nejasen in neobrazložen, pa neutemeljena.

9.Tožba je samostojno procesno dejanje. Vse navedbe, na katere se tožnik sklicuje, morajo biti zato razvidne iz same tožbe. Povsem enako velja v nadaljnjem pravdnem postopku, ki sledi postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga. Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga na obrazcu z osnovnimi podatki o terjatvi, ki vsebinsko ni obrazložena, mora biti v nadaljnjem pravdnem postopku obrazložena in sestavljena tako, kot zahteva prvi odstavek 180. člena ZPP. Ni upoštevno, če se tožnik, kot je navajal v opomniku za sodišče, priloženemu k dopolnitvi tožbe, sklicuje, da je "ogromno dokumentacije v spisih", pa hkrati niti ne pove, v katerih in na kaj se je nanašala, nadalje, da jo je toženec prejel in sam poskrbel za prevode in da ne temelju ne višini neplačanih storitev (spet ne pove, katerih) oziroma vtoževanih računov, ni ugovarjal. Ne zadošča, da se tožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v kakšni drugi zadevi in so v drugem sodnem spisu, ne glede na okoliščino, ali drugi sodni spis vodi isti ali drugo sodišče, na kar se pritožnik prvič sicer sklicuje šele v pritožbi. Trditvena podlaga tožbe mora biti jasno razvidna iz tožbe, ne more je nadomestiti sklicevanje na listinske ali ustne dokaze, kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje. Vsaj splošne dejanske navedbe tožnika morajo biti razvidne že iz tožbe, za vsak posamezen dejanski sklop pa mora tožnik že v tožbi ponuditi - navesti vsaj določen dokaz.

10.Po pravilni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnik v obravnavanem primeru ni navedel relevantnega dejanskega stanja, prav tako ni navedel nobenega računa, na podlagi katerega zahteva plačilo niti vsebinsko obrazložil vtoževanih terjatev. Kljub ustreznemu pozivu in pouku o posledicah je tožba ostala nepopolna in je ni mogoče obravnavati. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Šele v pritožbi tožnik dopolnjuje trditveno in dokazno podlago brez opravičljivih razlogov, zakaj tega ni storil pravočasno - na prvi stopnji. Na nedovoljene in neupoštevne pritožbene novote ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11.Na določno opredelitev tožbenega zahtevka in dopolnitev tožbe z vsem, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, je bil tožnik v pozivnem sklepu opozorjen. Ker mu ni sledil in je tožba po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ostala nepopolna, je odločitev o zavrženju tožbe sprejeta ob pravilni uporabi četrtega odstavka 108. člena ZPP.

12.Po povedanem pritožba ni utemeljena in ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami in napakami, na katere pritožbeno sodišča pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Po Uredbi zadošča, če toženec v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - člen 7, 17, 17/1, 17/3

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 180, 180/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.