30. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Koper, ki jo zastopa Igor Kocjančič, odvetnik v Kopru, na seji 30. aprila 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 1299/2, 1300, 1302/1, 1303, 1297 in 1298, vsa k. o. Oltra, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 107., 175. in 179. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju Odlok), pa tudi drugih njegovih določb, kolikor se nanašajo na zemljišča s parcelnimi številkami 1299/2, 1300, 1302/1, 1303, 1297 in 1298, vsa k. o. Oltra (v nadaljevanju zemljišča). Za pobudnico je sporna določitev namenske rabe zemljišč. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-327/20 z dne 20. 1. 2022 (Uradni list RS, št. 20/22) je pobudo vložila v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njeno tožbo zoper Odlok, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2). Pobudnica zatrjuje neskladje Odloka s 33. členom Ustave ter 9. in 10. členom ZUreP-2. Navaja, da je lastnica zemljišč, ki so bila pred uveljavitvijo Odloka po namenski rabi del ureditvenega območja za poselitev oziroma zemljišče s parcelno številko 1297, k. o. Oltra, delno tudi območja gozdnih zemljišč. Za zemljišča naj bi veljal Odlok o zazidalnem načrtu Sončni park Ankaran – Ancarano – III. faza (Uradne objave, št. 52/02 – v nadaljevanju zazidalni načrt). Pobudnica razlaga, kako je pridobila zemljišča z namenom gradnje po zazidalnem načrtu, ki pa je z uveljavitvijo Odloka prenehal veljati. S tem naj bi se lahko sprijaznila, če bi zemljišča tudi po Odloku ostala stavbna in bi se lahko na njih gradilo tako, kot je določeno za sosednje območje stavbnih zemljišč v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) "AV-12". Po Odloku naj bi bila zemljišča sicer še vedno del območja stavbnih zemljišč, vendar v manjšem obsegu kot po prej veljavni ureditvi. Večji del zemljišč naj bi bil izključen iz območja stavbnih zemljišč in naj bi bil v EUP "AV-09" v območju kmetijskih zemljišč ("K2") oziroma gozdnih zemljišč ("G"). Pobudnica pojasnjuje, da je zaradi tega oškodovana najmanj v višini 1.240.250,00 EUR. Odlok naj bi bil nezakonit. Občina Ankaran (v nadaljevanju Občina) naj bi brez pravnih in strokovnih razlogov spremenila namensko rabo zemljišč. Javni interes za to naj ne bi bil izkazan. Pobudnica poudarja, da zemljišča za Občino predstavljajo relativno majhno območje, zato je poseg v lastninsko pravico pretiran. Razlogi za spremembo namenske rabe zemljišč, ki naj bi jih navajala Občina, naj ne bi držali. Predvideno območje pozidave naj ne bi predstavljalo nastanka novega zaselka oziroma naselja, temveč naj bi šlo le za zaokrožitev že obstoječega naselja v EUP "AV-06". Pozidava naj se ne bi spojila z obstoječo pozidavo bližnjega zaselka in tudi do posega na sklenjena območja gozda naj ne bi prišlo, saj naj bi šlo za degradirano zemljišče, ki je delno poraslo z grmičevjem. Pozidava naj ne bi degradirala vedute zelenega polotoka, ker naj zemljišče ne bi bilo vidno z glavne ceste in naj niti ne bi imelo pogleda na morje. Z nobene točke na zemeljski površini naj pozidava ne bi bila vidna. Območje naj ne bi pomenilo "organizirane" razpršene gradnje v smislu počitniškega naselja Oltra. Šlo naj bi za pozidavo več kot sto let urbaniziranega območja nekdanje bolnišnice. Pobudnica še trdi, da ne drži stališče Občine, da pozidava ni povezana z naseljem Ankaran in da ni komunalno opremljena, saj do tega naselja vodi obstoječa cesta s pločnikom. V bližini naj bi bila vsa potrebna komunalna infrastruktura.

2.Občina v odgovoru na pobudo nasprotuje navedbam pobudnice. Sklicujoč se na ustavnosodno presojo meni, da je treba pobudo zavreči oziroma zavrniti. Trdi, da je ves čas postopka sprejemanja Odloka spoštovala stališče Ustavnega sodišča, da mora obstajati razumno razmerje sorazmernosti med javno koristjo in prikrajšanjem lastnika zemljišča. Razlaga, kako je že pred sprejetjem Odloka obravnavala stališča pobudnice in kako njeni projekti predvidevajo stanovanjsko gradnjo za več kot 300 "novih" prebivalcev ali "počitniških uporabnikov" na 6.705 m². V položaju, v katerem naj bi morala Občina z Odlokom "skorigirati" "nesmiselno" preteklo stavbno kategorizacijo kar 107 ha svojih površin, pri čemer naj bi vsi lastniki vseh teh 107 ha nekoč stavbnih zemljišč zahtevali isto, naj bi zahteva pobudnice pomenila, da bi Občina morala predvideti absurdno povečanje števila prebivalcev ali "počitniških uporabnikov" na svoji majhni površini. V tem primeru naj bi zasebni interes izničil javnega. Pobudnica naj ne bi navajala razlogov, zaradi katerih naj bi morala biti obravnavana drugače od drugih lastnikov, ki naj bi bili v istem položaju. Ugoditev zahtevi pobudnice naj bi pomenila izničenje občinskih pristojnosti za prostorsko urejanje.

3.Pobudnica se je opredelila do odgovora Občine. Njene navedbe zavrača in vztraja pri svojih očitkih. Dodaja, da bi lahko na zemljiščih živelo največ 168 "novih" prebivalcev ali manj, celo le 80. Navaja, da bi lahko svoje podjetniške interese prilagodila ciljem Odloka.

4.Ker je pobudnica navedla, da izpodbija 107., 175. in 179. člen Odloka, poleg tega pa tudi druge določbe Odloka, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija celoten Odlok, kolikor se nanaša na njena zemljišča.

5.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik