Jedro

Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil vlogo tožnika na javni razpis, odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa .... Sredstva se odobrijo stranki pod pogoji, ki so navedeni v 10., 93. in 100. členu Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije in predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in JR. Pri obravnavi vloge je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, saj k vlogi ni priložil izjave banke o zaprtosti finančne konstrukcije, kar bi glede na 12. točko prvega odstavka 100. člena, 101. člena Uredbe in JR moral. Iz priložene izjave banke je bil namreč razviden obseg kreditiranja do višine 50.000,00 EUR, kar je glede na vrednost naložbe 175.905,76 EUR brez DDV prenizka vrednost. Po pozivu organa na predložitev izjave o zaprtosti finančne konstrukcije za celotni znesek naložbe je tožnik dostavil izjavo banke, ki pa je bila glede na datum (4. 8. 2016) neustrezna.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da mora biti zaprtost finančne konstrukcije izkazana v času ob oddaji vloge na JR, kar pomeni, da je tožnik po pozivu vlogo sicer dopolnil, vendar pa predloženo dokazilo ni skladno s pogoji razpisa. To pa pomeni, da v času oddaje vloge (tj. 18. 5. 2016) ni izpolnjeval vseh pogojev.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je sledil pozivu organa o predložitvi dokazila o viru financiranja za preostali znesek naložbe brez DDV in vlogo dopolnil z Izjavo o finančni pokritosti največ do višine 175.709,77 EUR, vendar je organ kljub temu njegovo vlogo zavrnil. To je v nasprotju z Zakonom o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKMe-1), Uredbo in JR. JR namreč v poglavju obravnavanje vlog določa, da se vlagatelja nepopolne vloge pozove, da jo dopolni, za datum in čas prejema dopolnitve vloge pa se štejeta datum in čas pisne oddaje dopolnjene vloge, po prejemu dopolnitve pa se vloga na JR ponovno pregleda. Pri tem je tožnik opozoril tudi na 12. točko JR, ki govori o obveznih dokazilih, brez katerih se vloga ne obravnava. Med temi obveznimi prilogami obravnavanega dokazila ni. Ravnanje organa, ko je tožnika pozval na dopolnitev, potem pa vlogo zavrnil zaradi neustreznega datuma, je neskladno s samim namenom dopolnitve nepopolnih vlog. S tem je organ vlogo tožnika de facto zavrnil že na začetku, saj tožnik nikoli ni imel možnosti, da bi vlogo lahko dopolnil na način, kot je organ zahteval. Ob natančnem vpogledu v predloženo dokazilo je mogoče ugotoviti, da ga je nemogoče izpolniti na način, da bi banka za nazaj potrdila pripravljenost dolgoročno kreditirati posameznika. Gre namreč za obrazec, ki ga banka zgolj dopolni z ustreznimi podatki. Če bi banka kot datum podpisa navedla datum, ko se je tožnik prijavil na javni razpis, bi to pomenilo prepovedano antidatiranje. To pa bi pomenilo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V takih situacijah si je treba pomagati z metodami razlage. Kadar pravo daje posamezniku možnost, da dopolni vlogo, mu s tem dopusti, da še vedno veljavno sodeluje. Če posameznik vlogo pravilno dopolni, pravo šteje, da je bila popolna vloga vložena v predpisanem roku. In za tak primer gre. Sicer pa Uredba v 12. točki prvega odstavka 100. člena nikjer ne določa, da mora biti izjava o finančni pokritosti datirana najkasneje na dan oddaje pravočasne vloge. Res je, da JR v točki 4.1. Splošni pogoji določa, da morajo biti pogoji izpolnjeni ob oddaji vloge, vendar pa je kot pogoj v isti točki pod točko 12 določeno, da mora biti skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ter 101. člena Uredbe razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe, kar vlagatelj dokazuje z izjavo banke. Ob oddaji vloge mora biti torej priložena izjava banke, kar je, upoštevaje fikcijo iz petega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v primeru tožnika bila, saj je tožnik pravočasno in pravilno vlogo tudi dopolnil. Glede na določbo ZKme-1, Uredbe in JR, v katerih primerih se vloga zavrže brez možnosti dopolnjevanja, je a contrario v drugih primerih dopolnitev zato treba dopustiti. Sicer pa če je bila banka pripravljena tožnika financirati v takšni višini 4. 8. 2016, ga je bila pripravljena financirati tudi nekaj mesecev nazaj. To pomeni, da je bilo dejansko finančno stanje tožnika vseskozi enako, zavrnitev organa pa zgolj zaradi kasnejšega datuma pomeni le formalistično odločitev, ki je neskladna z varstvom prava neuke stranke (22. člen Ustave), ne glede na strogo formalno naravo razpisnih postopkov. Ob tem je še dodal, da organ v pozivu ni opredelil časovnega obdobja, na katerega bi se morala nanašati sporna izjava, kar pa bi moral storiti. Posledice njegove nenatančnosti pa ne morejo iti na škodo tožnika. Organ je torej napačno uporabil materialne predpise, kršil določbe postopka, posledično pa zmotno ugotovil dejansko stanje. Tožnik je zato predlagal sodišču, da odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe tožnika, poudarila, da je bil tožnik pozvan na dopolnitev že izdanega dokazila o finančni pokritosti naložbe. Predlagala je zavrnitev tožbe, sodišču pa je poslala tudi upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožnika na javni razpis.

7. Kot izhaja iz obrazložitve prvostopnega organa, temu pa je pritrdil tudi drugostopni organ s svojo odločbo, je prvostopni organ svojo odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge utemeljil z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 12. točki prvega odstavka 100. člena in 101. člena Uredbe in v 4. poglavju 4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis iz JR.

8. 12. točka prvega odstavka 100. člena Uredbe, naslovljenega splošni pogoji za vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis, določa med splošnimi pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis: iz dokumentov priloženih vlogi na javni razpis mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom Uredbe. Tožnik tako nima prav, da iz te določbe ne izhaja, da mora biti izjava banke datirana najkasneje na dan oddaje vloge, saj to izhaja iz uvodnega stavka tega člena, ki se nanaša na celotno določbo. Prvi odstavek 101. člena Uredbe nadalje določa, da mora upravičenec v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe, drugi odstavek istega člena pa, da upravičenec ob vlogi na javni razpis izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke za: - naložbe iz 3. točke 9. člena, 3. točke 33. člena ter druge alineje četrtega odstavka 83. člena te uredbe in - naložbe od 200.000 EUR do vključno 1.000.000 EUR priznane vrednosti naložbe. Enako določa tudi JR v poglavju 4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis v 12. točki (skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe, kar vlagatelj dokazuje z izjavo banke).

9. Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je tudi po presoji sodišča organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v JR, ne izpolnjuje.

10. Tožnik ugovarja, da je organ s takim postopanjem ravnal v nasprotju z določbami JR in Uredbe o dopolnjevanju pomanjkljivih in/ali nepopolnih vlog, zlasti je pri tem opozoril na 12. poglavje JR, ki govori o Obveznih dokazilih k vlogi na javni razpis, kot tudi da je zavrnitev vloge tožnika po njeni dopolnitvi zaradi neskladja z datumom v neskladju z namenom dopolnitve vlog.

11. V 12. poglavju JR, ki se sklicuje tudi na 24. člen Uredbe (ki je vsebinsko enaka določbi v JR), so navedena obvezna dokazila k vlogi na javni razpis, brez katerih se vloga v skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZKme-1 zavrže brez pozivanja na dopolnitev. V obravnavanem primeru pa za tak primer nedvomno ne gre, saj je bila vloga tožnika zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja, določenega v 12. točki prvega odstavka 100. in 101. člena Uredbe in 12. točke poglavja 4.1 Splošni pogoji v JR, ne pa zavržena zaradi nepopolne vloge iz razloga, ker vlagatelj (torej tožnik) ni priložil prilog, ki so naštete kot obvezne v 24. členu Uredbe in 12. poglavju JR, tj.: 1. poslovni načrt iz 29. točke podpoglavja 4.1. JR, kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj: opis stanja pred izvedeno naložbo, tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi in opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij, 2. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katerega je treba pridobiti upravno dovoljenje, PZI v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Glede na citirane določbe JR in Uredbe tako tudi ne drži tožnikov ugovor, da je organ ravnal v nasprotju z določbami navedenih predpisov o dopolnitvi vlog. V 13. poglavju JR (enako pa določa tudi 93. člen Uredbe) je namreč določeno, da se vloga po dopolnitvi ponovno pregleda, torej, ali vloga (po dopolnitvi) izpolnjuje vse predpisane pogoje, kar za obravnavani primer torej pomeni, da je organ ponovno pregledal, ali je tožnik po dopolnitvi izkazal zaprtost finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis, česar pa ni. Tako tudi ne drži, da je bilo pozivanje na dopolnitev v neskladju z namenom dopolnjevanja, saj bi tožnik vlogo ustrezno dopolnil, če bi predložil izjavo banke o kreditiranju do celotnega zneska naložbe, izdano v času (oziroma pred časom) oddaje vloge na javni razpis. Organu pa tudi zato ni mogoče očitati, da je bilo pozivanje neustrezno, saj so bili pogoji JR jasni in tožniku znani. Tožnik pa zato tudi ne more uspeti z očitkom, da bi bilo antidatiranje izjave banke nemogoče oziroma da bi banka s tem izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja, saj bi tožnik svojo vlogo lahko uspešno dopolnil, če bi že v času oddaje vloge na javni razpis pridobil izjavo banke o kreditiranju celotnega zneska naložbe in tako izjavo predložil organu po pozivu na dopolnitev, če je ne bi predložil že ob vložitvi vloge na JR. S takim postopanjem pa organ zato tudi ni kršil petega odstavka 67. člena ZUP, saj tožnik kljub dopolnitvi vloge po pozivu organa vloge ni dopolnil na način, da bi bila popolna in kot taka sposobna za nadaljnje ocenjevanje in (morebitno) dodelitev sredstev.

12. Če pa bi organ obravnavano dopolnitev tožnika dopustil, bi to pomenilo neupoštevanje ne samo določb Uredbe in JR, temveč tudi, ob upoštevanju stroge formalne narave razpisnih postopkov, na katero opozarja sam tožnik, kršitev 14. člena Ustave zaradi neenakega obravnavanja prijaviteljev. Zato pa odločitev tudi ni v nasprotju z 22. členom Ustave.

13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.