Jedro

Revizija se dopusti glede:

1. vprašanja, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard "normalnega teka stvari", ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel;

2. vprašanja ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil prisojeni znesek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna.

Izrek

Revizija se dopusti glede:

1. vprašanja, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard „normalnega teka stvari“, ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel;

2. vprašanja ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil prisojeni znesek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 22.325,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot odškodnino za izgubljeni dobiček, ki ga je utrpel, ker zaradi toženčevih ravnanj na svoji nepremičnini ni mogel zasaditi nasada orehov in prodajati plodov. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je prisojeni znesek znižalo za polovico (iz 22.325,10 na 11.162,55 EUR), ker naj bi bila nasaditev orehov na 0,5 ha zemljišča vendarle možna, pa se je tožnik ni poslužil. V preostanku je pritožbo zavrnilo, prav tako je v celoti zavrnilo pritožbo tožnika ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja tri vprašanja: 1) vprašanje pravilne uporabe določila tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika, in sicer, ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je izgubljeni dobiček tožnika, ki ga je bilo utemeljeno mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari, dopustno omejiti oziroma znižati samo zato, ker se tožnik zaradi protipravnih ravnanj toženca sploh ni odločil za izvedbo investicije (orehovega nasada), pri čemer bi bilo zaradi posegov toženca nasad že teoretično mogoče zasaditi le na polovico manjši površini od prvotno predvidene in ob tem, da si je toženec v sproženih sodnih postopkih lastil celotno zemljiško parcelo (celotno površino); 2) vprašanje, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard „normalnega teka stvari“, ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel; in 3) vprašanje pravnega standarda ustrezne obrazloženosti sodne odločbe oziroma natančneje ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje odstop od sodne prakse.

4. Predlog je deloma utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).