Jedro

Med prednostne terjatve je šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonske zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku.

Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene za prodano nepremičnino, upoštevajo kot določbe lex specialis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu točke II/3 in II/4 potrdi.

II. Upnica Republika Slovenija ter upnik A. A. vsak sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 7. 2018 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o poplačilu. Med drugim je v točki II/3 in II/4 Republiki Sloveniji priznalo prijavljeno terjatev v znesku 79,73 EUR, kar predstavlja za zadnje leto zapadle davščine na nepremičnino, vpisano v zemljiški knjigi del stavbe ..., in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb, ter terjatev v znesku 3.775,06 EUR, kar predstavlja za zadnje leto zapadle terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, medtem ko je predlog upnice za poplačilo zamudnih obresti v znesku 3,24 EUR ter v znesku 394,89 EUR, zavrnilo.

2. Zoper II/3 in II/4 vlaga pritožbo upnica in meni, da je po določbi 197. člena ZIZ upravičena tudi do priglašenih obračunanih zamudnih obresti. Pojasnjuje, da ZIZ v 197. členu ne specificira le glavnice kot edine, ki naj bi se prednostno poplačala. Davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino so davščine, ki so bile neporavnane v obdobju enega leta od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine in zato brez dvoma zajemajo tudi pripadajoče zamudne obresti v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Tudi jezikovna razlaga 197. člena ZIZ utemeljeno domneva, da se za besedni termin "za zadnje leto zapadle davščine" vključujejo tudi obresti, saj se v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o davčnem postopku od glavnic, ki jih zavezanec ni poravnal v predpisanem roku, obračunajo zamudne obresti po 0,0247 % obrestni meri. Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varstvo so bile v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZIZ obračunane na dan razdelitvenega naroka dne 15. 12. 2017. Že sama zakonska določba „zapadle“ pomeni, da gre za nastale davčne obveznosti, za katere je rok za plačilo že zapadel in se zato v skladu s 96. členom ZDavP-2, obračunajo obresti. Poleg tega pa tudi 208. člen ZIZ v drugem odstavku določa obveznost upnikov, da obračunajo obveznosti na dan razdelitvenega naroka, torej z obračunanimi zamudnimi obrestmi na dan razdelitvenega naroka. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik A. A. je podal odgovor na pritožbo in priglasil stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje pri sklepu o poplačilu po določbi 197. člena ZIZ, ko je poplačevalo v točki II prednostne terjatve Republiki Sloveniji kot upnici ni priznalo obračunanih zakonskih zamudnih obresti od obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb za zadnje leto od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu oziroma obračunanih obresti od skupnega zneska zapadlih terjatev prispevkov za socialno zavarovanje za zadnje leto od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Pri tem je zavzelo stališče, da ima prednost pri poplačilu le davek in obračunani prispevki za socialno zavarovanje, ne pa tudi uveljavljane zamudne obresti. Sklicevalo se je na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1887/2014. 7. ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo ter določa plačilo vrstnega reda teh terjatev. Navedene terjatve imajo absolutno prednost pred ostalimi terjatvami. Iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja, da se kot prednostna terjatev šteje davek na promet nepremičnin, ki se po predpisih obračuna od prodane nepremičnine ter za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene za prodano nepremičnino, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določila ZIZ predstavljajo materialno pravo.

8. Že po 16. členu ZIZ je opredeljen pojem terjatve in ta označuje kot terjatev pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. Iz 196. člena ZIZ izhaja, da se iz kupnine med drugim poplača tudi država in samoupravna lokalna skupnost za davščine. Davščina pa predstavlja dohodek države ali lokalne skupnosti oziroma denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plačuje izključno na podlagi zakonov o obdavčenju (2. točka 3. člena Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/06, ZDavP-2). Tako je po gramatikalni razlagi 197. člena ZIZ med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonske zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ ne določa. 9. Res je sicer, da velja, da so zamudne obresti akcesorne do glavnice in da zapadejo v primeru zamude pri izpolnitvi glavnice po določbah Obligacijskega zakonika. Vendar zaradi posebnosti položaja pritožnice v različnih izvršilnih postopkih, ko za poplačilo prednostnih terjatev ne rabi sodelovati v postopkih kot stranka, ampak ji boljši položaj daje že sam zakon s tem, da določene terjatve samo priglasi, je zakonodajalec prednost pri poplačilu dal le davščinam kot osnovi, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem ni priznalo pritožnici zakonskih zamudnih obresti, pravilna in zakonita. Na takšno odločitev pa nakazuje tudi določba drugega odstavka 1. člena ZIZ, katera določa, da se določbe ZIZ uporabljajo za sodno izvršbo, ki je urejena v drugem zakonu. Zato so določbe ZIZ vedno specialnejše narave od drugih zakonov, ki napotujejo na sodno izvršbo in je zato sklicevanje pritožnice na ZDavP-2, neutemeljeno.

10. Takšna pa je tudi sodna praksa višjih sodišč.1 Zato je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu potrebno upoštevati tako, kot je zapisana in ne z razlago širiti njenega dometa, kot to stori pritožnica. Sklicevanje pritožnice na ZDavP-2 je tako v zvezi s prednostjo pri poplačilu po 197. členu ZIZ neutemeljeno. Zapadlost prispevkov in davkov je sploh pogoj za to, da lahko pride do poplačila le-teh. Da pa se terjatev upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka po drugem odstavku 208. člena ZIZ, pa tudi še ne pomeni, da se obračunajo tudi obresti.

11. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka II/3 in II/4) potrdilo po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Upnica Republika Slovenija v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije svoje stroške pritožbenega postopka po določbi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sam krije svoje stroške upnik A. A., ki je podal odgovor na pritožbo, saj v njem ni navedel ničesar, s čimer se ne bi seznanilo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe upnice Republike Slovenije.

1 Prim. sklepe VSL II Ip 3376/2015 z dne 14. 10. 2015, II Ip 3041/2015 z dne 7. 10. 2015, II Ip 301/2015 z dne 13. 3. 2015 in sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 264/2015 z dne 20. 8. 2015.