Up-1440/06

4. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki ga zastopa mag. B. B. iz Ž. Ž., na seji senata dne 4. septembra 2006

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1149/2006 z dne 27. 7. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1312/2006 z dne 8. 6. 2006 in s sklepom Ministrstva za notranje zadeve š. 2143-970/2005 (1352-11) z dne 18. 5. 2006 se sprejme v obravnavo.

2.Do končne odločitve Ustavnega sodišča pritožnik ne sme biti prisilno odstranjen iz Republike Slovenije.

3.Ta sklep začne učinkovati z dnem vročitve Ministrstvu za notranje zadeve.

Obrazložitev

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je s sklepom zavrglo pritožnikovo ponovno prošnjo za azil. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Pritožnik meni, da sodba Vrhovnega sodišča ni obrazložena. Vrhovno sodišče naj bi "vsa sprožena in s prvostopno sodbo nerazrešena vprašanja ali napačno rešena vprašanja demonstrativno ignoriralo z obrazložitvijo v 18 vrsticah in ni zavzelo stališča niti do enega spornega vprašanja". Zato bi moralo Ustavno sodišče tako sodbo razveljaviti in vrniti Vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje. Ko bi Vrhovno sodišče zavzelo jasno in ustrezno utemeljeno stališče, bi lahko pritožnik zahteval pravno varstvo pred Ustavnim sodiščem. Če bi se Ustavno sodišče vseeno spustilo v vsebinsko obravnavanje nerazrešenih ustavnopravnih vprašanj, pritožnik subsidiarno navaja pravna vprašanja, ki niso bila rešena v izpodbijani sodbi. Pritožnik meni, da si je upravni organ izmislil vlogo, ki v zakonu ne obstaja, in sicer "prošnjo za uvedbo ponovnega azilnega postopka". Pritožnik je na navedeno dejstvo opozoril v tožbi. Upravno sodišče se naj ne bi izrecno opredelilo do tega vprašanja, Vrhovno sodišče pa naj bi se navedenemu vprašanju izognilo. V tožbi naj bi bila navedena obširna razlaga prvega odstavka 41. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil). Pritožnik citira obrazložitev sodbe Upravnega sodišča in svoje navedbe v tožbi. V nadaljevanju pritožbe pritožnik podrobneje razlaga, zakaj je razlaga prvega odstavka 41. člena ZAzil v izpodbijanih aktih napačna in nelogična. Pritožnik meni, da pristojni organi ne smejo že pri procesni odločitvi o zavrženju ponovne prošnje za azil vsebinsko presojati priloženih dokazov. Vsebinska presoja predloženih dokazov naj bi bila stvar vsebinske obravnave v postopku, ne pa stvar odločanja o obstoju ali neobstoju procesnih predpostavk.

3.Ker naj bi pritožniku z odstranitvijo iz Republike Slovenije nastale težko popravljive posledice, predlaga Ustavnemu sodišču začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih odločb.

B.

4.Senat Ustavnega sodišča je sklenil, da sprejme ustavno pritožbo v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanimi odločbami pritožniku kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

5.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po določbi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. S tem, ko je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo pritožbi MNZ zoper sodbo Upravnega sodišča ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo, je postal sklep MNZ pravnomočen (zavrženje ponovne prošnje za azil). Ker je bila pritožniku prošnja za azil že pravnomočno zavrnjena v prejšnjem postopku (odločba MNZ št. 2143-970/2005 (1352-16) z dne 9. 1. 2006), bi lahko bil na podlagi 40. člena ZAzil prisilno odstranjen z ozemlja Republike Slovenije, še preden bi Ustavno sodišče odločilo o njegovi ustavni pritožbi in s tem o morebitni kršitvi ustavnih pravic. Ker s samim zadržanjem sklepa MNZ, s katerim je bila zavržena pritožnikova ponovna prošnja za azil, ne bi preprečili nastanka škodljivih posledic, je senat Ustavnega sodišča na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS kot način izvršitve sprejema ustavne pritožbe določil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča pritožnika ne sme prisilno odstraniti iz Republike Slovenije.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 54. člena in drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan

7. 2. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A., Ž., ki ga zastopa mag.B. B. iz Z. Z., na seji 7. februarja 2007

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1149/2006 z dne 27. 7. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1312/2006 z dne 8. 6. 2006 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2143-970/2005 (1352-11) z dne 18. 5. 2006 se zavrže.

Obrazložitev

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je s sklepom zavrglo pritožnikovo ponovno prošnjo za azil. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Pritožnik meni, da sodba Vrhovnega sodišča ni obrazložena. Vrhovno sodišče naj bi "vsa sprožena in s prvostopno sodbo nerazrešena vprašanja ali napačno rešena vprašanja demonstrativno ignoriralo z obrazložitvijo v 18 vrsticah in ni zavzelo stališča niti do enega spornega vprašanja". Zato bi moralo Ustavno sodišče tako sodbo razveljaviti in vrniti Vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje. Ko bi Vrhovno sodišče zavzelo jasno in ustrezno utemeljeno stališče, bi lahko pritožnik zahteval pravno varstvo pred Ustavnim sodiščem. Če bi se Ustavno sodišče vseeno spustilo v vsebinsko obravnavanje nerazrešenih ustavnopravnih vprašanj, pritožnik subsidiarno navaja pravna vprašanja, ki niso bila rešena v izpodbijani sodbi. Pritožnik meni, da si je upravni organ izmislil vlogo, ki v zakonu ne obstaja, in sicer "prošnjo za uvedbo ponovnega azilnega postopka". Pritožnik je na navedeno dejstvo opozoril v tožbi. Upravno sodišče se naj ne bi izrecno opredelilo do tega vprašanja, Vrhovno sodišče pa naj bi se navedenemu vprašanju izognilo. V tožbi naj bi bila navedena obširna razlaga prvega odstavka 41. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil). Pritožnik citira obrazložitev sodbe Upravnega sodišča in svoje navedbe v tožbi. V nadaljevanju pritožbe pritožnik podrobneje razlaga, zakaj je razlaga prvega odstavka 41. člena ZAzil v izpodbijanih aktih napačna in nelogična. Pritožnik meni, da pristojni organi ne smejo že pri procesni odločitvi o zavrženju ponovne prošnje za azil vsebinsko presojati priloženih dokazov. Vsebinska presoja predloženih dokazov naj bi bila stvar vsebinske obravnave v postopku, ne pa stvar odločanja o obstoju ali neobstoju procesnih predpostavk.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-1440/06 z dne 4. 9. 2006 sprejel ustavno pritožbo v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba vročena Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo, ter skladno z 22. členom Ustave tudi nasprotni stranki v postopku (MNZ). MNZ je posredovalo svoje stališče o navedbah v ustavni pritožbi. Očitke pritožnika je zavrnilo.

B.

4.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Prosilci za azil in begunci morajo spoštovati zakone, druge predpise in splošne pravne akte Republike Slovenije (prvi odstavek 17. člena ZAzil). Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZAzil mora biti prosilec za azil ves čas postopka dosegljiv pristojnim organom, vsako spremembo svojega naslova mora sporočiti pristojnemu organu brez odlašanja. Po peti alineji prvega odstavka 42. člena ZAzil se ne glede na to, na kateri stopnji je postopek, prošnja za azil šteje za umaknjeno in se postopek s sklepom ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo.

6.MNZ je 11. 01. 2007 sporočilo, da je iz uradne evidence, ki jo vodi o prosilcih za azil, razvidno, da je pritožnik 28. 12. 2006 samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da se pravni položaj pritožnika tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi (razveljavilo izpodbijani sodni odločbi, odpravilo odločbo upravnega organa in zadevo vrnilo v novo odločanje), ne bi izboljšal. Ker je pritožnik samovoljno zapustili azilni dom in se vanj v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil, bi namreč MNZ na podlagi pete alineje prvega odstavka 42. člena ZAzil postopek za priznanje azila ustavilo.

7.Glede na navedeno pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njegov pravni položaj ne bi izboljšal. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj