Jedro

Presoja izpolnjenosti pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer da toženka v roku 24 ur omogoči njej in njenim najemnikom neoviran dostop preko nepremičnine ID ... 456/2 do nepremičnine ID ... 456/1, k. o. X. Za primer, da toženka ne bi tako ravnala, je tožnica predlagala, da se pooblasti njo, da na stroške toženke odstrani sporno zapornico.

2. Zoper sklep se tožnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter priglaša pritožbene stroške. Nasprotuje oceni sodišča, da ni izkazala težko nadomestljive škode, ki bi ji nastala brez izdaje predlagane začasne odredbe, meni nasprotno, da je to grozečo škodo izkazala. Navedla je, da je zaradi narave dejavnosti, ki se izvaja v prostorih na njeni nepremičnini (športni objekt z bazenom), velika nevarnost oz. potreba po nujni zdravstveni intervenciji in so brez nje lahko ogrožena tudi človeška življenja. Nasprotuje razlogom sodišča, da lahko reševalno vozilo do objekta dostopi tudi preko javne V. ceste, saj se najbolj relevantne športne površine nahajajo na drugi strani objekta. Poleg tega očita, da je sodišče spregledalo njene navedbe, da so športne naprave, zlasti bazen, potrebne rednega nujnega vzdrževanja (ogrevanje vode, čiščenje bazena), brez česar lahko nastane nepopravljiva škoda, vozila za vzdrževanje pa zaradi zapornice ne morejo normalno dostopati do objekta. Poleg tega meni, da je izkazala tudi to, da morebitna škoda za toženo stranko ob izdaji začasne odredbe ne bi bila primerljiva z njej grozečo škodo, če začasna odredba ne bi bila izdana.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da za začasno odredbo, kakršna je predlagana, tožnica ni izkazala zakonskih pogojev.

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zato, ker je ocenilo, da tožnica (v zvezi s svojim tožbenim zahtevkom) ni izkazala zakonskih pogojev zanjo, in sicer težko nadomestljive škode, torej predpostavke po 2. alineji drugega odstavka 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega po oceni prvostopenjskega sodišča za nenadomestno dejanje, kakršno predlaga tožnica v zavarovanje, ni mogoče pooblastiti upnika, kot predlaga tožnica. Z obema razlogoma za zavrnitev predloga se pritožbeno sodišče strinja.

7. Drži namreč nosilni argument sodišča prve stopnje, da lahko intervencijska vozila neposredno do športnega objekta na tožničini nepremičnini pripeljejo po V. cesti, ki je javna cesta, česar pritožnica niti ne zanika, in četudi se nekateri športni objekti nahajajo na drugi strani objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča to nujne intervencije ne preprečuje.

8. Pritožnica pa predvsem spregleda (kar sicer spregleda tudi sodišče prve stopnje), da s svojim predlogom niti ne meri na zagotovitev nemotenega dostopa intervencijskim vozilom, pač pa konkretno želi zagotoviti nemoten dostop zase in za svoje najemnike. Mutatis mutandis velja enako za vzdrževalce tožničinih naprav; začasna odredba ne meri na zagotovitev nemotenega prehoda za nujna vzdrževala dela, v vsakem primeru pa tudi vzdrževalci lahko do objekta pripeljejo po V. 9. Iz istega razloga ni utemeljeno niti sklicevanje na to, da morebitna škoda za toženo stranko v primeru izdaje predlagane začasne odredbe ne bi bila večja od njej grozeče škode, če predlogu ne bo ugodeno.

10. Le v primeru, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. čl. ZIZ, ki jih sodišče prve stopnje pravilno povzema v 6. točki obrazložitve svojega sklepa in pri tem pravilno opozarja na nujnost restriktivnega pristopa pri izdajanju ureditveni začasnih odredb (glej 7. tč. obrazložitve sklepa), bi bilo treba ugotoviti, da predlagana izvršitev začasne odredbe ni utemeljena, saj gre za predlog nenadomestnega dejanja (226. čl. ZIZ) - zagotovitve nemotenega dostopa, za kar ni podlage, da se pooblasti upnika, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje v 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjskega sklepa pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožnice zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).

12. Stroški v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, o katerih bo odločeno s končno odločbo (1. odst. 151. čl. ZPP).