Jedro

V postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti toženca, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzameta ali ko ju sodnik povabi, naj to storita. Ni potrebno, da pravdno sodišče čaka na izzid zapuščinskega postopka, temveč lahko samo reši predhodno vprašanje in ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči.

Izrek

I. Pritožba drugega toženca se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2016. II. Pritožbi sedme toženke in osme toženke se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 12. 2015. III. Sedma toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom z dne 21. 12. 2015 povabilo dediče šestega toženca, F. J., B. J. in M. J., da prevzamejo postopek na strani šestega toženca (I. točka izreka) in odločilo, da se nadaljuje pravdni postopek, prekinjen zoper šestega toženca s sklepom P 919/2014 z dne 23. 3. 2015, zoper F. J., B. J. in M. J., na strani šestega toženca (II. točka izreka).

2. Osma toženka pravočasno po pooblaščenki pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in naj ostane predmetni postopek prekinjen do odločitve o dedičih po pokojnem.

Navaja, da zapuščinski postopek po pokojnem V. J. še ni bil začet, ker se dedinja B. J. ni odzvala vabilu sodišča in dedinje še niso podale dednih izjav. Zato še ni znano, ali in kdo bodo dediči po pokojnem V. J.. Dedinje niso seznanjene s potekom predmetnega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je dedinje najprej povabilo, da prevzamejo postopek, nato pa je določilo, da se postopek zoper njih nadaljuje. Tako nimajo nobene možnosti, da se vabilu ne odzovejo oziroma odločijo o vstopu v pravdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi smrtovnice ugotovilo, kdo so dedinje po pokojnem V. J., kar ni pravilno, saj smrtovnica ni dokument, ki bi določal oziroma razglašal dediče. Dediče se razglasi v zapuščinskem postopku, kar še ni bilo storjeno. Pritožnica se dogovarja z preostalima dedinjami o sklenitvi dednega dogovora, v zapuščinskem postopku po A. J. pa s prvo toženko J. J. o odstopu dednega deleža njej.

3. Tudi sedma toženka pravočasno po začasni zastopnici pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da smrtovnica ni dokument, ki bi določal oziroma razglašal dediče. Dediče razglasi sodišče po izvedenem zapuščinskem postopku po pokojni osebi. Zoper pokojnega V. J. zapuščinski postopek še ni zaključen. Upoštevaje navedeno bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo o vstopu dedičev po pokojnem V. J. počakati najmanj do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam sedme toženke in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31. 5. 2016 zavrglo pritožbo drugega toženca z dne 5. 5. 2016 zoper sklep P 919/2014 z dne 18. 4. 2016. 6. Drugi toženec pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zavrglo njegovo pritožbo, saj bi ga moralo pred tem pozvati, da vlogo popravi oziroma dopolni, šele nato, če se v roku ne bi odzval, pa jo zavreči. O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2016

7. Pritožba drugega toženca ni utemeljena.

8. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo pritožbo drugega toženca, ker ni vsebovala njegovega podpisa.

9. Skladno s 335. členom ZPP mora pritožba obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga; izjavo, da se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge; podpis pritožnika. Pritožba je nepopolna, če ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero se vlaga in podpisa pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Nepopolno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP).

10. Pritožbeno ni sporno, da pritožba drugega toženca z dne 5. 5. 2016 ne vsebuje njegovega podpisa. Drugi toženec neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi ga sodišče prve stopnje moralo pred zavrženjem pozvati, da navedeno pritožbo popravi oziroma dopolni, saj se po določbi 336. člena ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato sodišče prve stopnje ni storilo pritožbeno očitanih postopkovnih kršitev.

11. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožba drugega toženca z dne 5. 5. 2016 nepopolna, ker ne vsebuje njegovega podpisa. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. čelna ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je navedeno pritožbo skladno s prvim odstavkom 343. členom ZPP utemeljeno zavrglo.

12. Zato je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 353. člena ZPP, pritožbo drugega toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

O pritožbah zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 12. 2015

13. Pritožbi sedme toženke in osme toženke nista utemeljeni.

14. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dedinje šestega toženca povabilo, da prevzamejo postopek na strani šestega toženca, ter odločilo, da se zoper pokojnega šestega toženca prekinjeni obravnavani pravdni postopek nadaljuje z dedinjami.

15. Pritožbeno ni sporno, da je sodišče obravnavani pravdni postopek prekinilo zaradi smrti šestega toženca, ki v postopku ni imel pooblaščenca. Prav tako ni sporno, da iz smrtovnice po pokojnem šestem tožencu izhaja, da po njem pridejo v poštev kot zakonite dedinje njegova žena F. J., ter njegovi hčeri B. J. in M. J..

16. Obe pritožnici neutemeljeno obširno pritožbeno razlagata, da bi sodišče prve stopnje moralo z nadaljevanjem obravnavane pravde počakati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti toženca, se skladno z prvim odstavkom 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzameta ali ko ju sodnik povabi, naj to storita. Ni potrebno, da pravdno sodišče čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko samo reši predhodno vprašanje in ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči. Dediči namreč na podlagi zakona vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju), in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave in ne ustanavlja dedne pravice. Dedič se ne more upreti procesnemu nasledstvu in mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V smrtovnici kot javni listini, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, pa je imelo sodišče dovolj podlage za ugotovitev, kdo so dedinje pokojnega šestega toženca.

17. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje na podlagi že navedenih pritožbeno nespornih dejstvih in ob upoštevanju, da pritožnici v pritožbi nista zatrjevali, da bi se dedovanju po pokojnem šestem tožencu odpovedali, skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP utemeljeno dedinje povabilo, naj prevzamejo postopek, ter je utemeljeno odločilo, da se predhodno prekinjeni postopek zoper pokojnega šestega toženca nadaljuje zoper njegove dedinje.

18. Ob navedenem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 353. člena ZPP pritožbi sedme toženke in osme toženke zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

19. Sedma toženka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni bila uspešna (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).