Jedro

Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tem sporu tožnik od toženk, ki imata sedež v Nemčiji, vtožuje odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel vsled škodnega dogodka, ki se je pripetil v Belgiji. Toženki sta ob vložitvi odgovora na tožbo ugovarjali, da slovensko sodišče ni pristojno za sojenje v tej zadevi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je pristojno za odločanje v obravnavani pravdni zadevi. Ob ugotovitvi, da gre za spor z mednarodnim elementom, je odločitev oprlo na določbe člena 11(2,3) v povezavi s členom 9 (1) Uredbe Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I).

Zoper sklep se je pritožila tožena stranka, ki se ne strinja z odločitvijo, ker je do škodnega dogodka prišlo dne 18.4.2004, torej preden je pričela veljati Uredba Sveta ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I). Zato se ta uredba po mnenju tožene stranke ne more uporabiti za konkretni primer, uporabila bi se lahko takrat, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep Okrožnega sodišča v Kopru spremeni tako, da odloči o nepristojnosti in hkrati naloži tožeči stranki, da toženi stranki povrne pravdne stroške, vključno s stroški pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno. Ni sporno, da je do samega škodnega dogodka prišlo dne 18.4.2004, vendar ta okoliščina pri presoji pristojnosti ne igra odločilne vloge. Drugačno stališče pritožbe je zmotno. Slovenija je polnopravna članica Evropske unije (EU) od 1.5.2004. Od tedaj dalje (in ne od 1.3.2005, kot je napačno navedlo sodišče prve stopnje) morajo slovenska sodišča za opredelitev pristojnosti, ko gre za spore zoper toženca s prebivališčem (oziroma sedežem) znotraj EU, neposredno uporabljati pravila Bruseljske uredbe I. Glede na ta časovni mejnik in upoštevaje procesno naravo določb uredbe o pristojnosti jo je bilo nedvomno potrebno uporabiti tudi v tej zadevi, v kateri je bila tožba vložena že v času članstva Slovenije v EU, konkretno 27.9.2007. Upoštevaje navedeno in ker sicer ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).