Jedro

Nagrada odvetniku mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 520,63 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 64/2010 z dne 4. 2. 2010 določen upravičencu za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 154/2009. Tožnik je dne 28. 6. 2010 pravočasno priglasil nastale stroške, kot sledi: 347,10 EUR za postopek po tarifni številki 3100 ter 3x po 320,40 EUR za 3 naroke za glavno obravnavo dne 23. 3. 2010, 1. 6. 2010 in 15. 6. 2010 ter dodatno še 3x kilometrino po 9,62 EUR, 20 EUR za poštne in TK storitve po tarifni številki 6002 in 20 % DDV po tarifni številki 6007. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnikov predlog za odmero nagrade delno utemeljen, tako da je tožniku v skladu s tarifno številko 3100 in 36. členom Zakona o odvetniški tarifi priznala 200,20 EUR za postopek ter dodatno še 184,80 EUR nagrade za narok glede na tarifno številko 3102, poleg tega pa še 28,86 EUR kilometrine (3 x 9,62) po tarifni številki 6003; v skladu s tarifno številko 6002 je tožniku priznala 20 EUR za poštne in TK storitve ter 20 % DDV v višini 86,77 EUR na podlagi tarifne številke 6007, tako da je tožnik upravičen do 520,63 EUR nagrade in stroškov. Navedeni znesek se mu izplača iz proračunskih sredstev v 30 dneh od dokončnosti sklepa in po prejemu računa odvetnika.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila Zakon o odvetniški tarifi in mu odmerila bistveno premajhno nagrado. Tožnik meni, da iz izreka sklepa ni razvidno, da bi nižje stroške od priglašenih kakorkoli zavrnila. Tožnik poudarja, da je za upravičenca vodil in bil pooblaščen za celoten postopek v zadevi P 154/2009 Okrajnega sodišča v Krškem na prvi stopnji na podlagi odločbe št. Bpp 64/2010. Tako meni, da mu pripada nagrada ne le za narok z dne 23. 3. 2010 po tarifni številki 3102, pač pa tudi za preostala dva naroka (dne 1. 6. 2010 in 15. 6. 2010), saj se je glavna obravnava opravila na treh narokih, zato kot nepravilno ocenjuje stališče tožene stranke, ki mu je nagrado po tarifni številki 3102 odmerila le v enkratnem znesku, ob sklicevanju na določila Zakona o odvetniški tarifi. To je po mnenju tožnika napačno, pri čemer obrazložitev tožene stranke šteje kot pomanjkljivo. Zato meni, da mu je s tem kršena pravica do izjave in da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar jo je potrebno odpraviti. Tožnik iz navedenih razlogov meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit ter v nasprotju s sodno prakso. Sodišču predlaga, da po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je po pozivu sodišča v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) predložila predmetne upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče glede na tožbene navedbe ugotavlja, da je med strankama v tem primeru sporno, ali se tožniku za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 154/2009, za kar je bil določen upravičencu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči št. Bpp 64/2010, odmerijo stroški po tarifni številki 3102 za zastopanje upravičenca na glavni obravnavi (ki se je opravila na treh narokih dne 23. 3. 2010, 1. 6. 2010 in 15. 6. 2010) v enkratnem znesku, kot mu je odmerila tožena stranka (poleg nagrade za postopek po tarifni številki 3100 v višini 200,20 EUR) ali v trikratnem znesku v višini nagrade po tarifni številki 3102, kot jih je priglasil tožnik. Ob upoštevanju podatkov v listinah predloženega upravnega spisa je po mnenju sodišča pravilno stališče tožene stranke v izpodbijanem sklepu, za kar ima tožena stranka podlago v določilu 6. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji), po katerem je odvetnik upravičen do nagrade za brezplačno pravno pomoč in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi 14. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Uradni list RS, št. 67/08 in nadaljnji) obseg nagrade zajema celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve (1. odstavek), odvetnik pa lahko prejme nagrado v isti zadevi le enkrat, kot je pravilno upoštevala že tožena stranka. Po mnenju sodišča v prid stališču tožene stranke kaže tudi določilo 18. člena ZOdvT, ki v primeru, če je zadeva odstopljena drugemu sodišču, predstavljata postopka pred odstopnim in prevzemnim sodiščem isto stopnjo.

Glede na navedeno mora biti po mnenju sodišča odmera nagrade v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora nagrada odvetniku torej ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke št. Bpp 64/2010 z dne 4. 2. 2010 določen upravičencu za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 154/2009. Zaradi tega tožena stranka v konkretnem primeru ni mogla odločiti drugače, kot je odločila s tem, ko je upoštevala v tožnikovem primeru tarifno št. 3100, na podlagi katere mu je priznala nagrado za postopek na prvi stopnji kot tudi tarifno številko 3102 – nagrada za narok, ki nastane celo v primeru, če se postopek, v katerem je predpisan narok, zaradi ravnanja odvetnikove stranke zaključi brez oprave naroka. Tožena stranka je po mnenju sodišča s priznanjem nagrade tožniku za en narok po tarifni številki 3102 pravilno ravnala tudi zato, ker v 3. delu Odvetniške tarife, ki med drugim ureja tudi nagrade v pravdnem postopku, v opombah, pod 2. točko (na katero se sicer sklicuje tudi tožnik) ni izrecno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo, kot je to eksplicitno določeno v 4. delu Odvetniške tarife, ki ureja nagrade v kazenskem postopku.

Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče zahtevi za povrnitev stroškov postopka ni ugodilo. Ker je tožnik z vložitvijo dokaznega predloga po zaslišanju strank v tožbi smiselno uveljavljal tudi, da se opravi glavna obravnava, sodišče pojasnjuje, da je ob upoštevanju 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji senata, ker v postopku niso bila predlagana nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev oziroma je med strankama sporno le vprašanje uporabe prava.