Jedro

Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.

Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, sklep Finančne uprave Republike Slovenije, DT 4934-60733/2017-1 03 z dne 21. 4. 2017 se v delu, ki se nanaša na zamudne obresti (1.288,37 EUR), odpravi. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške sodnega postopka v znesku 153,48 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju davčni organ) odločila, da se zoper tožnico opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, od katerega znaša na dan 21. 4. 2017 glavnica 3.483,08 EUR, zamudne obresti 1.288,37 EUR in stroški sklepa 10,00 EUR, skupaj 4.781,45 EUR. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri A. d.d. A. d.d. opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer se upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec. A. d.d. na dan prejema sklepa zarubi tožničina denarna sredstva do višine dolga po sklepu z obračunanimi zamudnimi obrestmi in jih prenese na prehodni podračun, ki ga navaja. Od označenih glavnic v razpredelnici je banka dolžna obračunati in plačati nadaljnje zamudne obresti za obdobje od 22. 7. 2017 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. V nadaljevanju navaja tabelo z zaporednimi številkami od 1 do 89 z izvršilnimi naslovi, datumi izvršljivosti, posameznimi zneski in z obračunom obresti ter banki oziroma hranilnici prepoveduje izplačati denarna sredstva tožnici, slednji pa razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o davčni izvršbi z zamudnimi obrestmi, do vključno dneva plačila dolga. Vse stroške davčne izvršbe plača tožnica. Pritožba tožnice ne zadrži začete davčne izvršbe. Iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da tožnica ni v predpisanem roku poravnala obveznosti, navedene v izreku tega sklepa, zato je bilo potrebno v skladu s 143. členom ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. Zamudne obresti se obračunavajo v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena ZDavP-2. V nadaljevanju davčni organ navaja peti odstavek 48. člena, drugi odstavek 87. člena, tretji odstavek 93. člena, 95. člen in 104. člen, četrti odstavek 157. člena, 159. člen, 160. člen, drugi odstavek 166. člena in 168. člen ZDavP-2. 2. Pritožbeni organ je tožničino pritožbo, ki se nanaša zgolj na zamudne obresti in stroške iz izpodbijanega sklepa, zavrnil. Sklicuje se na 143. člena in 151. člena ZDavP-2. Iz razpredelnice iz točke 4 točki izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, da se tožnico terja za stroške sklepa z dne 21. 4. 2017 (pod zap. št. 1 razpredelnice), za stroške sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 12. 2013 (pod zapr. št. 2 razpredelnice) in stroške sklepa o davčni izvršbi z dne 19. 12. 2013 (pod zap. št. 3 in 4 razpredelnice). Terja pa se jo tudi za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje od junija 2012 do junija 2013 (pod zap. št. od 5 do 89 razpredelnice) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od označenih glavnic. Tožnica samemu obstoju obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, ki so predmet izpodbijanega sklepa, ne ugovarja. Meni pa, je da izpodbijani sklep nepravilen glede izterjave stroškov in zakonskih zamudnih obresti.

3. Nad tožnico je bil 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Okrožno sodišče v Krškem je 18. 11. 2016 izdalo sklep o odpustu obveznosti (v nadaljevanju predmetni sklep o odpustu obveznosti), s katerim je med drugim sklenilo, da se obveznosti stečajne dolžnice odpustijo ter, da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do tožnice, ki so nastale do 5. 6. 2013, razen za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz 3. točke izreka tega sklepa ishaja, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz 2. točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu z 410. členom ZFPPIPP.

4. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Zadnje leto pred začetkom postopka osebnega stečaja v danem primeru pomeni obdobje od 5. 6. 2012 do začetka postopka osebnega stečaja, do 5. 6. 2013. Novela ZFPPIPP-G je začela veljati 11. 4. 2016. Iz prehodne določbe tretjega odstavka 32. člena ZFPPIPP-G izhaja, da se sprememba drugega odstavka 21. člena te novele uporablja za tiste postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi novele, torej po 26. 4. 2016. Postopek osebnega stečaja nad tožnico se je začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G. Ker se z izpodbijanim sklepom terjajo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od junija 2012 do junija 2013, gre za obveznosti, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, je pritožbeni organ upoštevajoč določbo 408. člena v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP ugotovil, da odpust obveznosti nanje ne učinkuje. Tožnica je dolžna poravnati obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike in tudi zamudne obresti za te terjatve. Na podlagi četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekrških, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tožnica je zaradi nepravočasnega plačila obveznosti dolžna poravnati tudi zamudne obresti, ki se obračunajo do dneva plačila, kar je razvidno iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa, s čimer pa se tožnica ne strinja.

5. Davčni organ je tožnici naložil tudi plačilo stroškov izdanih sklepov o davčni izvršbi, navedenih v razpredelnici iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa pod zap. št. 1 do 4. Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Predmetni stroški so nastali po začetku postopka osebnega stečaja tožnice in zato predmetni sklep o odpustu obveznosti nanje ne vpliva. Tudi ne gre za obveznosti, ki bi se glede na določbe ZFPPIPP plačale iz razdelitvene mase v postopku osebnega stečaja. Po podatkih prvostopenjskega organa pa tožnica zoper sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013 tudi ni vložila pritožbe in sta tako pravnomočna.

6. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bil nad njo 5. 6. 2013 uveden postopek osebnega stečaja. S sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Krškem št. St 1029/2013 z dne 18. 11. 2016, ki je postal pravnomočen 13. 12. 2016, so bile tožnici odpuščene obveznosti, pri čemer odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 5. 6. 2013, razen za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. S pravnomočnostjo predmetnega sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo terjatev iz 2. točke izreka predmetnega sklepa o odpustu obveznosti v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana. Stečajni postopek nad tožnico je bil končan s sklepom 3. 2. 2017. Ker so bile tožnici s predmetnim sklepom o odpustu obveznosti odpuščene vse terjatve upnikov, razen prednostnih terjatev, je izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti in stroškov, nezakonit in nepravilen.

7. Stroški pod zap. št. 1, 2, 3 in 4 razpredelnice iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa in sicer zakonske zamudne obresti v višini 1.288,37 EUR od posameznih prispevkov za socialno varnost za zasebnike ne sodijo med prednostne terjatve, zato nanje učinkuje predmetni sklep o odpustu obveznosti. Glede na navedeno, je prenehala upnikova pravica oziroma pravica tožene stranke, da jih uveljavlja v plačilo in je v tem delu izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Po posebnih pravilih iz 410. člena ZFPPIPP pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti ni ovira za plačilo terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika, katero spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Tožnica pa ob zaključku postopka osebnega stečaja ni imela nobenega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso. Izpodbijani sklep je glede stroškov pod zap. št. 1, 2, 3 in 4 razpredelnice iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa in glede zakonskih zamudnih obresti v znesku 1.288,37 EUR neutemeljen in ga je potrebno razveljaviti (pravilno odpraviti, opomba sodišča). Gre za nepravilno uporabo materialnega prava. Po povedanem tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o davčni izvršbi v zvezi z odločbo pritožbenega organa glede plačila zamudnih obresti v znesku 1.288,37 EUR in stroškov pod zap. št. 1, 2, 3 in 4 razpredelnice iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) in davčno izvršbo v tem delu ustavi ter v tem delu razveljavi tudi že opravljena izvršilna dejanja, podrejeno pa, da zadevo v tem obsegu vrne davčnemu organu v ponovno odločanje. Sodišče pa naj v vsakem primeru toženi stranki naloži, da je dolžna tožnici povrnitvi stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je v predmetnem postopku osebnega stečaja pravočasno prijavila predmetne terjatve iz naslova davkov in prispevkov, tako iz naslova glavnice, kot tudi zamudnih obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v relevantnem obdobju enaka predpisani obrestni meri in se z začetkom stečajnega postopka ni spremenila. Sodišču toženka predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba je delno utemeljena.

10. Med strankama je v predmetni zadevi sporen sklep o davčni izvršbi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti (1.288,37 EUR) in na stroške pod zaporednimi točkami 1, 2, 3 in 4 razpredelnice iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim tožnica ugovarja napačno uporabo materialnega prava. Med strankama ni sporno dejstvo, da je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017 in da je v tem postopku Okrožno sodišče v Krškem s predmetnim sklepom o odpustu obveznosti odpustilo obveznosti stečajne dolžnice (tožnice) ter da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do tožnice, ki so nastale do 5. 6. 2013, razen za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. V predmetni zadevi je tako sporna razlaga prava oziroma uporaba prava in sicer določb prvega in drugega odstavka 21. člena in 408. člena ZFPPIPP v povezavi s predmetnim sklepom o odpustu obveznosti, sprejetim v postopku osebnega stečaja tožnice.

11. V obravnavani zadevi se izterjuje obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ za obdobje od junija 2012 do junija 2013, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški. Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v relevantnem obdobju, so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Zadnje leto pred začetkom postopka osebnega stečaja tožnice pa v danem primeru pomeni obdobje od 5. 6. 2012 do začetka postopka osebnega stečaja, to je do 5. 6. 2013. Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč vsebino predmetnega sklepa o odpustu obveznosti in predhodno navedene določbe določbe ZFPPIPP, so bile tožnici v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, ki so nastale do 5. 6. 2013, razen prednostnih terjatev, te pa so terjatve iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje od junija 2012 do junija 2013, kar med strankama ni sporno. Izpodbijani sklep je davčni organ izdal na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku, tožnica pa tudi ne ugovarja, da bi predmetne terjatve že plačala.

12. Tožnica pa v pritožbi in tudi v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep o davčni izvršbi nepravilen in nezakonit v delu, ki se nanaša na zamudne obresti in stroške in v zvezi s tem ugovarja nepravilno uporabo materialnega prava. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP, ki je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da „so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka“. Drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, ki je veljal v relevantnem obdobju, pa je med drugim določal, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Iz določbe prvega in drugega odstavka 21. člena ter drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki je veljal v relevantnem obdobju, pa ne izhaja, da bi predstavljale prednostne terjatve, na katere odpust ne bi učinkoval, tudi terjatve iz naslova zamudnih obresti zaradi neplačila prednostnih terjatev, na katere odpust obveznosti, sprejet v stečajnem postopku, ne bi vplival. Iz prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP namreč nesporno izhaja, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, razen na terjatve, ki so eksplicitno določene v prvem in drugem odstavku 21. člena, prvem odstavku 390. člena in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, med katerimi pa ni eksplicitno navedenih zamudnih obresti (jezikovna razlaga). Namen instituta odpusta obveznosti v stečajnem postopku je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja. Da ne bi odpust obveznosti učinkoval tudi na zamudne obresti tudi ne izhaja iz predmetnega sklepa o odpustu obveznosti. Pri svoji razlagi določb prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega in drugega odstavka 408. člena je sodišče izhajalo iz jezikovne in namenske metodo razlage omenjenih določb ZFPPIPP.

13. Po povedanem je po presoji sodišča izpodbijani sklep o davčni izvršbi v delu, ki se nanaša na terjatve iz naslova zamudnih obresti, nezakonit in nepravilen, saj odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, po presoji sodišča zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, tudi po presoji sodišča utemeljena. Tudi po mnenju sodišča zakonske zamudne obresti v višini 1.288,37 EUR (zakonske zamudne obresti od posameznih prispevkov za socialno varnost za zasebnike) ne sodijo med prednostne terjatve, na katere odpust obveznosti ne vpliva. Povedano drugače, na obravnavane zamudne obresti učinkuje predmetni sklep o odpustu obveznosti. Po mnenju sodišča je po povedanem tožba v tem delu utemeljena.

14. Neutemeljena pa je tožba v delu, ki se nanaša na stroške. Tudi po presoji sodišča mora tožnica poravnati z izpodbijanim sklepom terjane obveznosti iz naslova stroškov izdanih sklepov o davčni izvršbi, navedenih v razpredelnici v točki 4 izreka izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi pod zap. št. 1 do 4. Gre za stroške izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017 (točka 1 razpredelnice), 18. 12. 2013 (točka 2 razpredelnice) in 19. 12. 2013 (točki 3 in 4 razpredelnice). Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Navedeno nesporno izhaja tudi iz točke 2 izreka predmetnega sklepa o odpustu obveznosti. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti tudi po presoji sodišča ne vpliva.

15. Po povedanem je izpodbijani sklep o davčni izvršbi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti nezakonit, tožničina tožba pa je v tem delu utemeljena. Ker je bilo v predmetnem postopku nepravilno uporabljeno materialno pravo in sicer določba prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega in drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ob upoštevanju predmetnega sklepa o odpustu obveznosti, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi v tem delu ugodilo, in izpodbijani sklep o davčni izvršbi v tem delu odpravilo.

16. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ugoditi.

17. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je izhajalo iz vrednosti spornega predmeta, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP uporabilo Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Vrednost spornega predmeta je 1.438,37 EUR. Podlaga za odločitev o stroških je uspeh strank v postopku. Tožnica je v postopku uspela le delno, in sicer v znesku 1.288,37 EUR (znesek zamudnih obresti), zato je sodišče pri odmeri stroškov upoštevalo načelo uspeha glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Tožnica je uspela v višini 89,57 %. Tožničini stroški obsegajo nagrado za tožbo (tar. št. 30/1 OT) v višini 300 točk, kar znaša 137,70 EUR in 2,75 EUR za materialne stroške (11. člen OT), skupaj torej 140,45 EUR. Znesek 140,45 EUR se poviša za 22 % DDV (30,90 EUR), kar skupaj znaša 171,35 EUR. Ker pa je tožnica v upravnem sporu uspela v višini 89,57 %, znašajo stroški upravnega spora 153,48 EUR. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Tožena stranka mora tožnici priznane stroške postopka povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.