18. 2. 2021

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Medobčinskega inšpektorata Kranj, na seji 18. februarja 2021

odločilo:

Za obravnavo prijave odvajanja padavinske odpadne vode s strehe objekta, stoječega na zemljišču parc. št. 200, k. o. Šenčur, na javno pot je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju predlagatelj) zahteva rešitev spora glede pristojnosti med njim in Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor, Območno enoto Kranj (v nadaljevanju IRSOP). Navaja, da je Občina Šenčur (v nadaljevanju Občina) pri IRSOP podala prijavo zaradi odvajanja padavinske odpadne vode s strehe objekta na javno pot. IRSOP naj bi prijavo odstopil v reševanje predlagatelju, ker naj bi ocenil, da gre za zadevo lokalnega pomena, ki spada v pristojnost občinske inšpekcijske službe. Predlagatelj se s tem ne strinja, saj meni, da gre za primer, ko bi bilo treba meteorno vodo, kjer je to mogoče, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15 − v nadaljevanju Uredba o emisiji) odvajati neposredno v vodotoke ali ponikati v podtalnico. Navaja, da pri odvajanju meteorne vode (deževnice) v podtalnico ne gre za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, ki spada v pristojnost občinske inšpekcijske službe, temveč za ravnanje varstva okolja (bogatenja podtalnih voda), za nadzor nad tem pa naj bi bila skladno s 36. členom Uredbe o emisiji pristojna inšpekcija za varstvo okolja. Tako stališče naj bi izhajalo tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. P-1/18 z dne 24. 10. 2018 (Uradni list RS, št. 74/18), na kar naj bi predlagatelj opozoril tudi v dopisu, s katerim je zadevo vrnil v obravnavo IRSOP. Predlagatelj navaja, da je sicer pristojen za nadzor nad odvajanjem in čiščenjem odpadnih (tudi meteornih) voda v javnem kanalizacijskem sistemu, kar Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19 – v nadaljevanju Uredba o komunalni odpadni vodi) opredeljuje kot obvezno gospodarsko javno službo, vendar le, kolikor gre za ravnanje uporabnikov te storitve javne službe. Za nadzor nad obveznim odvajanjem padavinskih odpadnih voda v vodotoke ali s ponikanjem v podtalnico skladno z Uredbo o emisiji pa naj predlagatelj ne bi bil pristojen.

2.Iz dopisov, s katerima je IRSOP zadevo odstopil v reševanje predlagatelju, izhaja njegovo stališče, da se prijava Občine nanaša na nepravilnost pri odvajanju padavinske odpadne vode s strehe objekta na območju, na katerem Občina zagotavlja obvezno gospodarsko javno službo varstva okolja, v okviru katere skladno z Uredbo o komunalni odpadni vodi izvaja tudi nalogo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se z javnih površin ali streh odvaja v javno kanalizacijo. Opravljanje te naloge naj bi urejal Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17 – v nadaljevanju Odlok), ki naj bi v 37. členu določal, da mora lastnik padavinsko odpadno vodo s strehe objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, za kršitev te obveznosti pa naj bi v 57. členu določal tudi denarno sankcijo. Ker naj bi se prijava Občine nanašala na objekt, ki stoji v aglomeraciji,[1] kjer Občina na podlagi Odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, nadzor nad izvajanjem Odloka pa naj bi opravljal predlagatelj, IRSOP meni, da je ta pristojen tudi za obravnavo predmetne prijave. Po mnenju IRSOP se predlagatelj neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. P-1/18, saj naj bi bila ta sprejeta v zadevi, ki z obravnavano ni primerljiva.

B.

3.Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in sedme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za te spore se v skladu z 62. členom ZUstS smiselno uporablja 61. člen ZUstS. Po drugem odstavku 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

4.Iz zahteve predlagatelja in priloženih listin je razvidno, da tako predlagatelj kot IRSOP zavračata pristojnost za nadzor nad odvajanjem padavinske odpadne vode,[2] ki odteka s strehe objekta na javno površino (javno pot). Ustavno sodišče je v odločbi št. P-1/18, na katero se sklicuje predlagatelj, navedlo, da je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, v okviru katere občina skladno z 8. točko prvega odstavka 15. člena Uredbe o komunalni odpadni vodi izvaja tudi nalogo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.[3] Ta predpis je Uredba o emisiji, ki v okviru ukrepov zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v 17. členu posebej opredeljuje tudi ukrepe za padavinsko odpadno vodo. Eden od teh ukrepov je v prvem odstavku 17. člena te uredbe določena obveznost lastnika objekta, da padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, odvaja neposredno ali posredno v vode,[4] kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer za splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov za komunalno odpadno vodo iz 16. člena Uredbe o emisiji. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi tudi navedlo, da nadzor nad izvajanjem ukrepov za padavinsko odpadno vodo skladno s 36. členom Uredbe o emisiji opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

5.V obravnavanem primeru se spor glede pristojnosti med predlagateljem in IRSOP nanaša na prijavo, ki jo je Občina podala zaradi odvajanja meteorne vode s strehe objekta na zemljišču parc. št. 200, k. o. Šenčur, na javno pot. V njej je Občina med drugim navedla, da morajo lastniki objektov poskrbeti, da padavinska voda z njihovih objektov ponika na njihovih zemljiščih in da ureditev odvajanja padavinske vode s strehe omenjenega objekta ni skladna z Uredbo o emisiji. Že iz teh navedb izhaja, da se prijava Občine ne nanaša na z Odlokom neskladno ravnanje uporabnika gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, temveč na kršitev v prvem odstavku 17. člena Uredbe o emisiji določene obveznosti lastnika objekta, da padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, odvaja neposredno ali posredno v vode.

6.V obravnavani zadevi gre torej za spor glede pristojnosti za nadzor nad izvajanjem ukrepa za padavinsko odpadno vodo iz prvega odstavka 17. člena Uredbe o emisiji. O istovrstnem sporu je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. P-1/18. Zato razlogi, ki jih je navedlo v navedeni odločbi, utemeljujejo tudi odločitev v tej zadevi. Sklicevanje IRSOP, da obveznost lastnika objekta glede ravnanja s padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, ureja 37. člen Odloka in da je kršitev te obveznosti v 57. členu Odloka opredeljena kot prekršek, na drugačno odločitev ne more vplivati. V osmi alineji šestega odstavka 57. člena Odloka predpisana sankcija za kršitev 37. člena Odloka se namreč lahko izreče le posamezniku uporabniku z Odlokom urejene gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, torej lastniku objekta ali dela objekta, s katerega se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo (4. člen Odloka). Ker v obravnavani zadevi ne gre za primer odvajanja padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, temveč za primer odvajanja padavinske odpadne vode na javno pot, ne gre za ravnanje, ki je v 57. členu Odloka opredeljeno kot prekršek.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za obravnavo prijave odvajanja padavinske odpadne vode s strehe objekta na zemljišču parc. št. 200, k. o. Šenčur, na javno pot v skladu z Uredbo o emisiji pristojen IRSOP.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena v zvezi z 62. členom ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta (1. točka 4. člena Uredbe o komunalni odpadni vodi).

[2]Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje alineje 10. točke 4. člena Uredbe o emisiji (41. točka 4. člena Uredbe o emisiji). Odvajanje odpadne vode je odvajanje odpadne vode po cevovodu prek iztoka v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje (39. točka 4. člena Uredbe o emisiji).

[3]Enako določbo vsebuje tudi 7. točka prvega odstavka 3. člena Odloka.

[4]Neposredno odvajanje v (površinske) vode je odvajanje odpadne vode, pri katerem lahko pride do vnosa onesnaževal v površinsko vodo (32. točka 4. člena Uredbe o emisiji). Posredno odvajanje v (podzemne) vode je odvajanje odpadne vode na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder odpadna voda pronica skozi neomočene sedimente ali zemljino in lahko pride do vnosa onesnaževal v podzemne vode (44. točka 4. člena Uredbe o emisiji).

[5]Prvi odstavek 53. člena Odloka določa, da je za nadzor nad izvajanjem določb Odloka pristojna občinska inšpekcijska služba, tj. pristojni Medobčinski inšpektorat, če zakon ne določa drugače.

[6]Neizvajanje ukrepov za padavinsko odpadno vodo, predpisanih v 17. členu Uredbe o emisiji, je v 38. členu te uredbe opredeljeno kot prekršek.

[7]Člen 37 Odloka določa: "Lastnik objekta mora za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, in za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo."

[8]Skladno z osmo alinejo šestega odstavka 57. člena Odloka se z globo 300 EUR za prekršek sankcionira posameznik uporabnik, če odvajanje padavinske odpadne vode uredi v nasprotju s 37. členom Odloka.

[9]Po prvem odstavku 4. člena Odloka je uporabnik javne službe tudi upravljavec javnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Skladno z drugim odstavkom 4. člena Odloka lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja tudi eden od lastnikov objekta v solastnini ali eden od lastnikov dela večstanovanjske stavbe, ki nima upravnika, če je o tem med lastniki dosežen pisni dogovor, ali upravnik večstanovanjske stavbe.